»Človekove pravice niso nekaj danega«
Kandidat za ustavnega sodnika Anže Erbežnik poudarja, da se je za človekove pravice treba vedno znova boriti.
Odpri galerijo
Na tajnem glasovanju v državnem zboru je za izvolitev v ustavnega sodnika potrebnih 46 glasov. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Ljubljana – Profesor kazenske prava, ki sedemnajst let službuje v evropskem parlamentu, 44-letni Anže Erbežnik, o imenovanju katerega bo državni zbor na predlog predsednika republike Boruta Pahorja predvidoma odločal že jutri, poudarja, da ustavni sodnik ne sme biti nekdo, ki je tam zaradi svoje lastne ambicioznosti, ampak ker ima željo, da doprinese nekaj k varstvu in razvoju človekovih pravic.
»Človekove pravice niso nekaj danega, ampak so evolutivna kategorija, ki zahteva, da se vsaka generacija zanje vedno znova bori, saj so izpostavljene vedno novim izzivom,« je na svoji javni predstavitvi opomnil Erbežnik, ki je poudaril tudi, da bo ustavno sodišče v prihodnjem desetletju prav gotovo postavljeno pred izziv, kako vzpostaviti razmerje med tehnologijo in človekovimi pravicami, pri čemer je izpostavil pravico do osebnih podatkov in zasebnosti.
K idejam, da bi zamejili dostop državljanom do ustavnega sodišča, ki se sooča s preobremenjenostjo, je po njegovem prepričanju treba pristopati zadržano. Po njegovih prepričanju bi se pravni interes včasih tolmačil celo širše.
Njegovo kandidaturo sta podprla tudi predsednik evropskega odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve Juan Fernando Lopez Aguilar ter nekdanji sodnik ustavnega in evropskega sodišča Boštjan M. Zupančič, ki je med drugim poudaril, da je bil Erbežnik zadnjih 17 let zunaj slovenskega političnega prostora, kar med drugim omogoča avtonomno pravno mišljenje, ki je dobra popotnica za delovanje znotraj »zdaj tudi že polariziranega ustavnega sodišča«.
Na funkcijo ustavnega sodnika se je Anže Erbežnik sicer prijavil že večkrat, a kot pravi, mora čas včasih pač dozoreti. Glede na dozdajšnje izjave lahko Erbežnik računa predvsem na podporo koalicije.
»Človekove pravice niso nekaj danega, ampak so evolutivna kategorija, ki zahteva, da se vsaka generacija zanje vedno znova bori, saj so izpostavljene vedno novim izzivom,« je na svoji javni predstavitvi opomnil Erbežnik, ki je poudaril tudi, da bo ustavno sodišče v prihodnjem desetletju prav gotovo postavljeno pred izziv, kako vzpostaviti razmerje med tehnologijo in človekovimi pravicami, pri čemer je izpostavil pravico do osebnih podatkov in zasebnosti.
K idejam, da bi zamejili dostop državljanom do ustavnega sodišča, ki se sooča s preobremenjenostjo, je po njegovem prepričanju treba pristopati zadržano. Po njegovih prepričanju bi se pravni interes včasih tolmačil celo širše.
Njegovo kandidaturo sta podprla tudi predsednik evropskega odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve Juan Fernando Lopez Aguilar ter nekdanji sodnik ustavnega in evropskega sodišča Boštjan M. Zupančič, ki je med drugim poudaril, da je bil Erbežnik zadnjih 17 let zunaj slovenskega političnega prostora, kar med drugim omogoča avtonomno pravno mišljenje, ki je dobra popotnica za delovanje znotraj »zdaj tudi že polariziranega ustavnega sodišča«.
Na funkcijo ustavnega sodnika se je Anže Erbežnik sicer prijavil že večkrat, a kot pravi, mora čas včasih pač dozoreti. Glede na dozdajšnje izjave lahko Erbežnik računa predvsem na podporo koalicije.
Na ponovni poziv za kandidata za ustavnega sodnika, ki bo nasledil Dunjo Jadek Pensa, ki ji je mandat potekel sredi julija, sta se poleg Erbežnika, Svetliča in Starmana prijavila še Marjan Lekše in Boštjan Pintar.
