»Današnja mladina noče postati zavržena generacija«
ŠOS začenja aktivnosti, s katerimi opozarja na ignoranco vlade do mladih pri sprejemanju ukrepov za lajšanje posledic epidemije.
Odpri galerijo
FOTO: Jure Eržen/Delo
V Študentski organizaciji Slovenije (ŠOS) bodo začeli izvajati aktivnosti, s katerimi bodo opozarjali na brezbrižnost vlade v odnosu do mladih v letošnjem letu, ki ga je zaznamovala epidemija koronavirusa. Mladi, kot so opozorili na ŠOS, se v časih širjenja novega koronavirusa soočajo z umanjkanjem dohodka in plačevanjem najemnin za stanovanja oziroma sobe, v katerih ne morejo bivati.
Ukrepi, ki jih vlada sprejema za zajezitev negativnih posledic epidemije, ignorirajo celotno družbeno skupino mladih, so prepričani v ŠOS. Od države pričakujejo, da poskrbi za vse njihove prebivalce, a opažajo, da se sprejemajo ukrepi za ciljne skupine (kot so samostojni, kmetje, verski uslužbenci, upokojenci), ki jih sicer podpirajo, a imajo v vladi močnejše zastopnike. Ukrepi študentom, tako kot drugim družbenim skupinam, onemogočajo opravljanje dela in zagotavljanje lastnega prihodka, zato menijo, da je nesprejemljivo, da s podobnimi ukrepi država mladim ne pomaga.
ŠOS je sicer v obdobju od razglasitve epidemije marca letos vladi in državnemu zboru v sprejetje predlagal 39 ukrepov, ki bi študentom in njihovim družinam olajšal čas epidemije. Kot so zapisali, so od pristojnih ministrstev le redko prejeli odziv, ta pa je bil praviloma negativen. Naštevajo, da ni bilo uveljavljeno nadomestilo za izpad dohodkov iz študentskega dela, prav tako ne dodatek za dijake in študente, ki delajo z bolniki s covidom-19. Stroški plačevanja najemnin za stanovanja, ki jih mladi ne smejo koristiti, pa, kot poudarjajo, ostajajo na njihovih plečih.
Za študente sta bila prejeta le dva konkretna predloga ŠOS, enkratni dodatek, za katerega je bilo namenjenih okoli sedem milijonov evrov, ter podaljšanje subvencionirane študentske prehrane poleti, za kar je bilo namenjenih 173.000 evrov. Opozarjajo, da je država samo zaradi onemogočenega izvajanja subvencionirane študentske prehrane privarčevala slabih pet, na račun zmanjšanja financiranja študentskih organizacij pa še dodatna dva milijona evrov.
Študentje so v letošnjem letu izgubili velik del prihodkov iz študentskega dela, saj se je, kot navajajo, obseg opravljenega študentskega dela zmanjšal za okoli 30 odstotkov, s čimer se je bruto prihodek dijakom in študentom zmanjšal za 75 milijonov evrov. Opozarjajo, da je vsak tretji študent soočen s tveganjem, da bo študij moral prekiniti, saj so od študentskega dela najbolj odvisni študentje z visokimi stroški študija (izredni in tuji študentje, študentje, ki imajo visoke stroške najemnin, in študentje, ki preživljajo lastno družino).
»Z današnjim dnem bomo začeli izvajati protestne aktivnosti s ciljem, da vlada začne reševati državo in njene državljane, ne pa lastnih frustracij,« je najavil predsednik SOŠ Klemen Peran. Tako napovedujejo vložitev lastnega predloga zakona za urejanje položaja mladih in študentov, ne izključujejo pa tudi izvedbe stavke. »Današnja mladina noče postati zavržena generacija, zato se bomo skupaj s partnerji in vsemi mladimi aktivirali. Predsednik države Borut Pahor je leta 2010 kot predsednik vlade študentom povedal, da s svojo plačo več kot 3000 evrov ne more preživeti meseca, zato ga danes sprašujem: kako naj študent preživi deset mesecev s 150 evri?«
V organizirano opozarjanje na slabo situacijo, v kateri so se zaradi epidemije znašli študentje, so vključene tudi študentske organizacije univerz v Ljubljani, Mariboru in Kopru ter Zveza ŠKIS. Kot je v izjavi za javnost opozorila predsednica Študentske organizacije Univerze v Ljubljani Mubina Vrtagić, »vsaka investicija v spodbujanje izobraževanja in prihodnost mladih pomeni investicijo v gospodarski razvoj in napredek družbe, zato je že skrajni čas, da vladajoči začnejo razmišljati o vseh skupinah prebivalcev te države«.
Ukrepi, ki jih vlada sprejema za zajezitev negativnih posledic epidemije, ignorirajo celotno družbeno skupino mladih, so prepričani v ŠOS. Od države pričakujejo, da poskrbi za vse njihove prebivalce, a opažajo, da se sprejemajo ukrepi za ciljne skupine (kot so samostojni, kmetje, verski uslužbenci, upokojenci), ki jih sicer podpirajo, a imajo v vladi močnejše zastopnike. Ukrepi študentom, tako kot drugim družbenim skupinam, onemogočajo opravljanje dela in zagotavljanje lastnega prihodka, zato menijo, da je nesprejemljivo, da s podobnimi ukrepi država mladim ne pomaga.
Vlada sprejela le dva od 39 predlaganih ukrepov
ŠOS je sicer v obdobju od razglasitve epidemije marca letos vladi in državnemu zboru v sprejetje predlagal 39 ukrepov, ki bi študentom in njihovim družinam olajšal čas epidemije. Kot so zapisali, so od pristojnih ministrstev le redko prejeli odziv, ta pa je bil praviloma negativen. Naštevajo, da ni bilo uveljavljeno nadomestilo za izpad dohodkov iz študentskega dela, prav tako ne dodatek za dijake in študente, ki delajo z bolniki s covidom-19. Stroški plačevanja najemnin za stanovanja, ki jih mladi ne smejo koristiti, pa, kot poudarjajo, ostajajo na njihovih plečih.
Študentske organizacije so na podlagi skupne odločitve začele pritiskati na vlado. FOTO: Jure Eržen/Delo
Za študente sta bila prejeta le dva konkretna predloga ŠOS, enkratni dodatek, za katerega je bilo namenjenih okoli sedem milijonov evrov, ter podaljšanje subvencionirane študentske prehrane poleti, za kar je bilo namenjenih 173.000 evrov. Opozarjajo, da je država samo zaradi onemogočenega izvajanja subvencionirane študentske prehrane privarčevala slabih pet, na račun zmanjšanja financiranja študentskih organizacij pa še dodatna dva milijona evrov.
Študentje ne izključujejo stavke
Študentje so v letošnjem letu izgubili velik del prihodkov iz študentskega dela, saj se je, kot navajajo, obseg opravljenega študentskega dela zmanjšal za okoli 30 odstotkov, s čimer se je bruto prihodek dijakom in študentom zmanjšal za 75 milijonov evrov. Opozarjajo, da je vsak tretji študent soočen s tveganjem, da bo študij moral prekiniti, saj so od študentskega dela najbolj odvisni študentje z visokimi stroški študija (izredni in tuji študentje, študentje, ki imajo visoke stroške najemnin, in študentje, ki preživljajo lastno družino).
»Z današnjim dnem bomo začeli izvajati protestne aktivnosti s ciljem, da vlada začne reševati državo in njene državljane, ne pa lastnih frustracij,« je najavil predsednik SOŠ Klemen Peran. Tako napovedujejo vložitev lastnega predloga zakona za urejanje položaja mladih in študentov, ne izključujejo pa tudi izvedbe stavke. »Današnja mladina noče postati zavržena generacija, zato se bomo skupaj s partnerji in vsemi mladimi aktivirali. Predsednik države Borut Pahor je leta 2010 kot predsednik vlade študentom povedal, da s svojo plačo več kot 3000 evrov ne more preživeti meseca, zato ga danes sprašujem: kako naj študent preživi deset mesecev s 150 evri?«
V organizirano opozarjanje na slabo situacijo, v kateri so se zaradi epidemije znašli študentje, so vključene tudi študentske organizacije univerz v Ljubljani, Mariboru in Kopru ter Zveza ŠKIS. Kot je v izjavi za javnost opozorila predsednica Študentske organizacije Univerze v Ljubljani Mubina Vrtagić, »vsaka investicija v spodbujanje izobraževanja in prihodnost mladih pomeni investicijo v gospodarski razvoj in napredek družbe, zato je že skrajni čas, da vladajoči začnejo razmišljati o vseh skupinah prebivalcev te države«.
