Delajo več kot zakonsko dovoljenih 48 ur na teden
Mladi zdravniki so ob prazniku dela izvedli krajšo anketo o spoštovanju delavskih pravic mladih zdravnikov in zobozdravnikov. S spletno anketo so zbirali podatke od 2. maja popoldne do 3. maja zvečer. Odzvalo se je 430 mladih zdravnikov in zobozdravnikov, kar predstavlja 11,6 odstotka vseh mladih zdravnikov in zobozdravnikov v Sloveniji.
Skoraj polovica (45,3 odstotka) vprašanih je v zadnjem letu povprečno delala več kot zakonsko dovoljenih 48 ur na teden. Pri tem bi spomnili, da je delo več kot 48 ur na teden v nasprotju z direktivo Evropske unije o delovnem času, vendar je v Sloveniji zaradi pomanjkanja zdravnikov nujno za samo delovanje zdravstvenega sistema.
Več kot tri četrtine sodelujočih je poročalo, da se jim je že zgodilo, da za delo čez redni delovni čas niso bili plačani, pri čemer se eni tretjini to dogaja vsak teden ali bolj pogosto. Anketa sicer ni preverila, ali so v te odgovore zajeta tudi plačila s prostimi urami oziroma prerazporeditvijo delovnega časa, vendar je dejstvo, da je v praksi proste ure pogosto nemogoče koristiti in po določenem obdobju propadejo.
Propadajo nadure in letni dopust, slabi odnosi v timih
Ne propadajo le nadure, pač pa tudi redni letni dopust. Skoraj polovici (48 odstotkov) sodelujočih se je že zgodilo, da jim je propadel del letnega dopusta, ker ga niso mogli koristiti, pri petini (19 odstotkov) ni šlo zgolj za kak dan, pač pa za velik del odmerjenega letnega dopusta.
Pogosta težava so tudi slabi odnosi v timih. Več kot četrtina (27,9 odstotka) mladih zdravnikov poroča, da vsak teden ali bolj pogosto občutijo stisko zaradi slabih odnosov v timu, skoraj tretjini (30,2 odstotka) se to dogaja približno enkrat na mesec, zelo majhen (14,4 odstotka) delež je tistih, ki stiske zaradi slabih odnosov ne občutijo nikoli.
Mobing, po definiciji vsaj pol leta trajajoče sistematično nasilje enega ali več sodelavcev, je že doživelo 28,4 odstotka mladih zdravnikov, le 2,6 odstotka jih je mobing tudi uradno prijavilo.
Na vprašanje »Ali so te na delovnem mestu kdaj silili v protizakonite prakse, čeprav si izrazil
svoje nestrinjanje s tem?« so mladi zdravniki navajali sledeče najbolj pogoste kršitve:
- Delo v nevarnih okoliščinah zaradi prevelikega števila pacientov oziroma nespoštovanje normativov in standardov – 61,9 odstotka. Pri tem opozarjajo, da take delovne razmere niso nevarne le za zdravnike in druge zdravstvene sodelavce, pač pa zlasti za paciente!
- Delo brez mentorja oziroma z neustreznim mentorstvom – 58,8 odstotka.
- Razporejanje na več delovišč hkrati – 52,3 odstotka; dodaten komentar ni potreben.
- Onemogočanje odmora za malico – 41,2 odstotka.
- Neplačana »uvajanja v dežurstva« – 21,9 odstotka.
- Dodatno slabo plačano delo zunaj obsega specializacije, ki ga nisem želel opravljati – 25,8 odstotka.
- Siljenje v opravljanje dežurstev kljub zakonsko opravičljivim razlogom, kot so otroci do treh let – 9,1 odstotka.
Mladi zdravniki iz zgoraj nanizanih podatkov zaključujejo, da so kršitve delavskih pravic mladih zdravnikov in zobozdravnikov porazno pogoste. Pravijo, da bi bilo smiselno podobno anketo opraviti tudi med starejšimi zdravniki in preostalimi zdravstvenimi sodelavci, saj menijo, da so podobne težave v sistemu globoko zakoreninjene in nikakor niso omejene zgolj na mlade zdravnike. »Vsekakor pa že ti podatki kažejo, da v Sloveniji vodenje in organizacija zdravstvenih ustanov močno šepata na vseh ravneh.« Zbudite nas za prvi maj, v epilogu zapišejo Mladi zdravniki.
