Denar za šole še naprej deli
Financiranje zasebnega šolstva: Ker se tudi v koaliciji niso mogli uskladiti, je nadaljnja pot vprašljiva
Odpri galerijo
Vsi starši imajo možnost izbire, vendar to ne pomeni tudi pravice do polnega financiranja lastne izbire, pravijo v koaliciji. Foto Blaž Samec
Ljubljana – Ne gre za javna sredstva in za nekaj sto tisoč evrov, ampak za koncept izobraževanja v državi, je eden pogosteje slišanih argumentov, tako zagovornikov kot nasprotnikov financiranja zasebnih osnovnih šol, kakor ga po novem predvideva ministrstvo za izobraževanje. Matični odbor je noveli zakona sicer prižgal zeleno luč za obravnavo na plenarni seji državnega zbora, vendar je vprašanje, ali ji bodo lahko zagotovili dovolj podpore.
Šolski minister Jernej Pikalo vztraja pri tem, da s predlogom novele zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI) spoštujejo odločitev ustavnih sodnikov. S financiranjem obveznega programa v celoti, razširjenega programa pa nič več – zdaj iz javnih sredstev za obe vrsti šol država prispeva 85 odstotkov – izpolnjuje odločbo, saj polno financiranje razširjenega dela programa ni bilo predmet ustavne presoje v odločbi št. U-I-269/12, so prepričani na ministrstvu za izobraževanje. Mnogi drugi pa isto odločbo berejo in razumejo drugače. Starši otrok v zasebnih šolah opozarjajo, da bodo, če bo novela sprejeta, na slabšem kot zdaj, njihove položnice pa bodo vsaj dvakrat višje.
Zlasti zaradi kritičnega mnenja zakonodajno-pravne službe državnega zbora, da naj bi bila novela na več mestih vprašljiva z vidika ustavne ureditve, v določenih delih pa tudi protiustavna, so koalicijske stranke prejšnji teden sklenile, da si dajo še nekaj dni časa za iskanje sprejemljivejšega kompromisa. Usklajevanja so potekala do včerajšnjega začetka seje parlamentarnega odbora za šolstvo, vendar skupnega jezika niso našli.
Pri poslanski skupini LMŠ so potem vendarle, že med razpravo, menda pa deloma v dogovoru z SMC in Desusom, predstavili svoja dopolnila novele. Čeprav so zagovarjali stališče, da s 100-odstotnim financiranjem obveznega programa izpolnjujejo odločbo ustavnega sodišča, so kot znak dobre volje predlagali, da bi država poleg obveznega programa v zasebnih osnovnih šolah financirala še jutranje varstvo za učence 1. razreda ter dodatni in dopolnilni pouk. S sprejetjem amandmajev bi členi v zakonu ostali odprti in bi jih bilo na plenarni seji še mogoče popravljati. A v SD niso bili pripravljeni popustiti, pa tudi iz Levice, kjer pravijo, da je že sedanji predlog kompromis, sporočili, da ne bodo glasovali za amandmaje, če bodo sprejeti, pa bodo odrekli podporo zakonu.
Ker so se poslancem SDS, kot se je izrazila Jelka Godec, dopolnila LMŠ zdela le izraz njihove slabe vesti, tudi oni niso dvignili roke zanje. Tako je šel predlog zakona na končno glasovanje odbora v taki obliki, kot ga je pripravilo šolsko ministrstvo, z izjemo enega redakcijskega popravka. Kljub temu, da sta se člana SMC vzdržala, ker se, po besedah Branislava Rajića, ne strinjajo z vztrajanjem na okopih, je novela dobila zeleno luč odbora. V tretjem branju pa ga ne bo mogoče več modificirati v bistvenih delih.
Če bi novela dobila dovolj podpore tudi na plenarni seji, čeprav je vprašanje, kakšna bo odločitev SMC, pa bi se lahko zataknilo v primeru veta v državnem svetu, saj bi koalicija zelo težko zbrala 46 glasov.
Da gre za konceptualni in ideološki razkorak med zagovorniki in nasprotniki večjega financiranja zasebnega osnovnega šolstva, je potrdila tudi razprava, kjer so predvsem predstavniki SD in SAB večkrat ponovili, kakšen pomen ima za vse dostopna mreža kakovostne javne osnovne šole, ki bo zagotovila kakovostno izobrazbo in enako osnovo za življenje vsem. Njihovo stališče je, da imajo vsi starši možnost izbire, vendar pa to ne pomeni tudi pravice do polnega financiranja lastne izbire. Predstavniki NSi in SDS so po drugi strani prepričani, da gre za ignoriranje odločitve ustavnega sodišča, slišati je bilo primerjave, da vlada za migrante daje toliko, kot bi jo stalo 410 let polnega financiranja obeh programov v zasebnih osnovnih šolah, in opozarjali, da se v nobenem primeru, tudi če bi se odločili za 100-odsotno financiranje razširjenega programa, ne bi izenačil položaj javnih in zasebnih šol, saj slednje stroške za prostor, opremo in vzdrževanje nosijo same. Slišati je bilo tudi napovedi o iskanju pravice na evropskem sodišču za človekove pravice.
Nekoliko v senci teh debat pa so ostala določila zakona, ki precej zaostrujejo pogoje za njihovo ustanovitev, na kar opozarjajo ravnatelji zasebnih šol.
Šolski minister Jernej Pikalo vztraja pri tem, da s predlogom novele zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI) spoštujejo odločitev ustavnih sodnikov. S financiranjem obveznega programa v celoti, razširjenega programa pa nič več – zdaj iz javnih sredstev za obe vrsti šol država prispeva 85 odstotkov – izpolnjuje odločbo, saj polno financiranje razširjenega dela programa ni bilo predmet ustavne presoje v odločbi št. U-I-269/12, so prepričani na ministrstvu za izobraževanje. Mnogi drugi pa isto odločbo berejo in razumejo drugače. Starši otrok v zasebnih šolah opozarjajo, da bodo, če bo novela sprejeta, na slabšem kot zdaj, njihove položnice pa bodo vsaj dvakrat višje.
Zlasti zaradi kritičnega mnenja zakonodajno-pravne službe državnega zbora, da naj bi bila novela na več mestih vprašljiva z vidika ustavne ureditve, v določenih delih pa tudi protiustavna, so koalicijske stranke prejšnji teden sklenile, da si dajo še nekaj dni časa za iskanje sprejemljivejšega kompromisa. Usklajevanja so potekala do včerajšnjega začetka seje parlamentarnega odbora za šolstvo, vendar skupnega jezika niso našli.
Pri poslanski skupini LMŠ so potem vendarle, že med razpravo, menda pa deloma v dogovoru z SMC in Desusom, predstavili svoja dopolnila novele. Čeprav so zagovarjali stališče, da s 100-odstotnim financiranjem obveznega programa izpolnjujejo odločbo ustavnega sodišča, so kot znak dobre volje predlagali, da bi država poleg obveznega programa v zasebnih osnovnih šolah financirala še jutranje varstvo za učence 1. razreda ter dodatni in dopolnilni pouk. S sprejetjem amandmajev bi členi v zakonu ostali odprti in bi jih bilo na plenarni seji še mogoče popravljati. A v SD niso bili pripravljeni popustiti, pa tudi iz Levice, kjer pravijo, da je že sedanji predlog kompromis, sporočili, da ne bodo glasovali za amandmaje, če bodo sprejeti, pa bodo odrekli podporo zakonu.
Foto Blaž Samec
Ker so se poslancem SDS, kot se je izrazila Jelka Godec, dopolnila LMŠ zdela le izraz njihove slabe vesti, tudi oni niso dvignili roke zanje. Tako je šel predlog zakona na končno glasovanje odbora v taki obliki, kot ga je pripravilo šolsko ministrstvo, z izjemo enega redakcijskega popravka. Kljub temu, da sta se člana SMC vzdržala, ker se, po besedah Branislava Rajića, ne strinjajo z vztrajanjem na okopih, je novela dobila zeleno luč odbora. V tretjem branju pa ga ne bo mogoče več modificirati v bistvenih delih.
Če bi novela dobila dovolj podpore tudi na plenarni seji, čeprav je vprašanje, kakšna bo odločitev SMC, pa bi se lahko zataknilo v primeru veta v državnem svetu, saj bi koalicija zelo težko zbrala 46 glasov.
Konceptualni in ideološki razkorak
Da gre za konceptualni in ideološki razkorak med zagovorniki in nasprotniki večjega financiranja zasebnega osnovnega šolstva, je potrdila tudi razprava, kjer so predvsem predstavniki SD in SAB večkrat ponovili, kakšen pomen ima za vse dostopna mreža kakovostne javne osnovne šole, ki bo zagotovila kakovostno izobrazbo in enako osnovo za življenje vsem. Njihovo stališče je, da imajo vsi starši možnost izbire, vendar pa to ne pomeni tudi pravice do polnega financiranja lastne izbire. Predstavniki NSi in SDS so po drugi strani prepričani, da gre za ignoriranje odločitve ustavnega sodišča, slišati je bilo primerjave, da vlada za migrante daje toliko, kot bi jo stalo 410 let polnega financiranja obeh programov v zasebnih osnovnih šolah, in opozarjali, da se v nobenem primeru, tudi če bi se odločili za 100-odsotno financiranje razširjenega programa, ne bi izenačil položaj javnih in zasebnih šol, saj slednje stroške za prostor, opremo in vzdrževanje nosijo same. Slišati je bilo tudi napovedi o iskanju pravice na evropskem sodišču za človekove pravice.
Nekoliko v senci teh debat pa so ostala določila zakona, ki precej zaostrujejo pogoje za njihovo ustanovitev, na kar opozarjajo ravnatelji zasebnih šol.
