Dobro jutro!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Slovenija

Do konca leta bo del hitre ceste v Gaberkah končan

Še letos naj bi hitro cesto začeli graditi tudi na Koroškem, celotna trasa od Šentruperta do Slovenj Gradca pa naj bi bila zgrajena do leta 2027.
V Gaberkah so izvedli obsežna zemeljska dela, raste tudi že prvi steber viadukta. FOTO: Blaž Samec/Delo
V Gaberkah so izvedli obsežna zemeljska dela, raste tudi že prvi steber viadukta. FOTO: Blaž Samec/Delo
26. 2. 2021 | 06:00
3:59
Dobre štiri mesece po tem, ko so v Gaberkah zasadili prvo lopato pri gradnji tretje razvojne osi, je na tem območju ogromno gradbišče, raste pa tudi že prvi steber viadukta. Dela potekajo skladno z načrti in ta del naj bi bil zgrajen do konca leta. Hitro cesto od Šentruperta do Slovenj Gradca naj bi zgradili do leta 2027.

Del v Gaberkah, vreden 8,4 milijona evrov, je manjši odsek, a ne nepomemben, je ob včerajšnjem ogledu gradbišča dejal član uprave Darsa Boštjan Rigler: »Ta odsek pomeni vstopno točko za razvoj gradbišča tako na sever kot na jug. Do danes so bila narejena obsežna zemeljska dela, predvsem na globokem temeljenju, zadaj pa že raste prvi steber viadukta. Kaže, da bi predvidoma konec leta ta projekt tu končali.« Zoper projekt se vztrajno pritožuje eden izmed krajanov, ki ima še vedno odprt upravni spor, zato meni, da gradbeno dovoljenje ni pravnomočno. Na Darsu se s tem ne strinjajo in težav ne vidijo, pravi Rigler: »Gradbeno dovoljenje za Gaberke je pravnomočno in mi tu povsem legalno izvajamo vsa dela.«

image_alt
Začetek gradnje osi med severom in jugom


Še letos naj bi začeli graditi tudi na Koroškem. Rigler je dejal, da so za odsek Jenina vložili gradbeno dovoljenje, prvi sklop javnega naročanja pa je pravnomočno zaključen. »Pričakujemo, da bi spomladi pridobili gradbeno dovoljenje in imeli izvajalce, da bi se gradnja na Koroškem lahko začela. Objavili smo tudi razpis na območju Velenja, pregledujemo ustreznost ponudb, vložili smo vlogo za gradbeno dovoljenje,« je še dejal Rigler.

Zaradi ustavne pritožbe je najdlje od začetka gradnje del od Velenja do Šentruperta. Tu zaključujejo projektiranje, kot je dejal Rigler, so objekte, ki so predvideni za rušenje, večinoma že odkupili in nekaj tudi že prevzeli v posest: »Za odkup zemljišč pa še čakamo na parcelacijo. Takoj ko bodo parcelacije pravnomočne, bomo intenzivno odkupovali zemljišča.« Dodal je, da imajo na trasi Velenje–Slovenj Gradec odkupljeno večino zemljišč in tudi večino objektov, ki so predvideni za rušenje.

Župani Velenja, Šoštanja, Mislinje in Slovenj Gradca so si s predstavniki Darsa ogledali gradbišče dela tretje razvojne osi v Gaberkah. FOTO: Blaž Samec/Delo
Župani Velenja, Šoštanja, Mislinje in Slovenj Gradca so si s predstavniki Darsa ogledali gradbišče dela tretje razvojne osi v Gaberkah. FOTO: Blaž Samec/Delo

 

Pomen celotne trase


Župani Velenja, Šoštanja, Slovenj Gradca in Mislinje so bili nad ogledom gradbišča navdušeni, slovenjgraški Tilen Klugler pa je opozoril, da zgolj odsek Velenje–Slovenj Gradec ne bo dovolj: »Ta odcep za Koroško ne pomeni nič. Povezati se moramo z avtocestnim križem, priti do avtoceste v Šentrupertu in se povezati z Avstrijo.« Na Darsu ocenjujejo, da bi traso od Šentruperta do Slovenj Gradca končali do leta 2027, nato bi sledila gradnja ceste Slovenj Gradec–Dravograd–Otiški Vrh–Holmec, za katero so prostorsko dokumentacijo že začeli pripravljati.

Celotna trasa od Šentruperta do Slovenj Gradca bo končana do leta 2027. FOTO: Blaž Samec/Delo
Celotna trasa od Šentruperta do Slovenj Gradca bo končana do leta 2027. FOTO: Blaž Samec/Delo


Velenjski župan Peter Dermol je prepričan, da bodo do konca gradnje hitre ceste že jasni obrisi prestrukturiranja Šaleške doline in da tretja razvojna os ne bo le krajša pot do Ljubljane. Bo pa gradnja velik izziv tudi za Velenje, priznava Dermol: »Velenje je zelo strnjeno naselje in veliko prometa je speljanega skozi mestno središče. Poiskali bomo tehnološke rešitve, da bo prihodnjih pet, šest let gradnje nemotečih za urbano središče.« Vsekakor pa bo prihodnje leto težko za krajane Gaberk, že zaradi zaprte ceste med Velenjem in Šoštanjem na tem delu.

Gradnja tretje razvojne osi je pomembna tudi za stabilizacijo nasipa med Velenjskim in Šoštanjskim jezerom, saj bodo celoten presežek materiala prevažali tja, česar je najbolj vesel šoštanjski župan Darko Menih: »Nasip bo utrjen tako, kot je treba, da bomo v Šoštanju lahko mirno spali in se ne bomo bali poplav.«

Sorodni članki

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Berite Delo 3 mesece za ceno enega.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine