Dolgotrajni covid-19 ne izpusti bolnika tudi leto dni
Najhuje bolni so po prebolelem covidu napoteni na fizioterapijo v URI Soča, kjer jih učijo sedeti in hoditi.
Odpri galerijo
Najhuje bolni imajo po prebolelem covidu zgolj polovično zmogljivost pljuč; krepijo si jo z respiratorno fizioterapijo. Na fotografiji bolnik Vladimir Furman in fizioterapevtka Bernarda Hafner v URI Soča. FOTO: Milena Zupanič
Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije ima zdravstvene težave mesec dni po prebolelem covidu-19 četrtina prebolevnikov. Pri nekaterih težave trajajo še pol leta, pa tudi leto dni po bolezni, je povedala iz prakse dr. Tatjana Lejko Zupanc z infektološke klinike UKC Ljubljana. Kadar trajajo težave več kot štiri tedne, govorimo o dolgotrajnem covidu.
Obstaja več kot 200 simptomov dolgotrajnega covida. Veliko ljudi, ki jih imajo, je bilo prej zdravih in v dobri kondiciji. Najpogostejši simptomi so ekstremna utrujenost, poslabšanje stanja po kakršnemkoli naporu, težave s spominom in koncentracijo, bolečine v sklepih.
»Ni hec, res ni hec,« je dejal prebolevnik Davor Tavčar novinarjem na včerajšnji tiskovni konferenci ob svetovnem dnevu fizioterapije, ki je letos posvečen rehabilitaciji po covidu. Tudi Davor Tavčar je vključen v rehabilitacijo.
Zbolel je 29. septembra lani in v dvanajstih dneh shujšal 11 kilogramov. »Bil sem ob vse mišice. Obupno sem se počutil,« je povedal 54-letni računalniški programer. Pred boleznijo je bil v dobri kondiciji, po nekajmesečnem ležanju pa sploh ni mogel hoditi. Šele po mesecu dni stalne vaje je zmogel prehoditi en kilometer.
»Ker stanujemo v mansardi, sem se najprej spustil po stopnicah na dvorišče, pol ure počival in se s težavo vrnil v drugo nadstropje. Takrat je bila država zaprta, zato sem hodil po 25 metrov velikem dvorišču. Danes lahko prehodim največ sedem kilometrov in programiram največ tri ure na dan, potem pa kot da bi izključili elektriko, ne morem več nič. Še vedno sem na bolniški,« pripoveduje leto dni po okužbi s covidom-19. Rehabilitacijo so mu nudili na nevrološki kliniki. Ne želi se okužiti ponovno. »Takoj, ko smo se lahko, smo se vsi v družini cepili,« je povedal in to priporoča vsem, ki še niso cepljeni.
Rehabilitacijo po prebolelem covidu-19 najtežjim bolnikom nudijo na Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu (URI) Soča. Tja so napoteni v večini tisti, ki jih je covid pripeljal na intenzivno posteljo v bolnišnicah in imajo postakutni sindrom, ki se sicer lahko pojavi tudi pri drugih bolnikih, ki so dolgo časa priključeni na umetno dihanje in druge naprave. V Soči so sprejeli na rehabilitacijo že 110 bolnikov po prebolelem covidu. Povprečno so bili stari 60 let, najmlajši jih je imel 38, najstarejši 81. Kar tri četrtine je bilo sprejetih moških, v povprečju pridejo dva meseca po začetku bolezni.
Po besedah dr. Katarine Cunder iz URI Soča so to težki bolniki, največkrat ne morejo niti hoditi, mnogim so odpovedale noge, roke in trup, izgubili so 20 do 30 odstotkov telesne mase in so povsem oslabeli. V rednih razmerah rehabilitirajo na URI dva do tri takšne bolnike hkrati, zdaj jih je za tri oddelke. Obravnava jih multidisciplinarni tim, v katerem so zdravnik, delovni terapevt, socialna delavka, psihologinja, logoped in fizioterapevti. »Cilj je, da bi postali bolniki samostojni in bi se lahko vrnili v domače okolje. Na rehabilitaciji ostanejo od šest do osem tednov. Ne popravijo se popolnoma, posledice ostanejo,« je povedala Katarina Cunder. Pomemben del rehabilitacije je fizioterapija.
Kot je povedal Janez Špoljar, vodja fizioterapevtov v URI Soča, je v času covida izjemno pomembna fizična aktivnost, saj resna telesna vadba krepi imunski sistem, po bolezni pa je potrebno izvajanje gibalnih vaj za krepitev telesa. Najtežji bolniki se učijo na novo sedeti, stati, pa tudi dihati. »Po prebolelem covidu je zelo pomembna tudi respiratorna fizioterapija. Pacienti, ki pridejo na URI, imajo še vedno do 50 odstotkov nižjo pljučno kapaciteto, kot so jo imeli pred boleznijo, in še vrsto drugih težav: težko dihajo, oteženo požirajo, imajo težave pri kašljanju, je naštel. Na rehabilitaciji so od deset do 80 dni, v povprečju pa 36 dni. Posledice kljub rehabilitaciji ostanejo: 36 odstotkov jih je po odpustu hodilo samostojno, četrtina jih za hojo potrebuje bergle.
Covid napade predvsem pljuča, zato je vitalnega pomena pri težkih bolnikih po preboleli bolezni respiratorna fizioterapija. Medtem ko imajo v ZDA celo poseben študij za to vrsto fizioterapije, je pri nas predmet vključen v redno izobraževanje fizioterapevtov, ki se morajo kasneje dodatno usposobiti za izvajanje te fizioterapije, a specializacija ni priznana. V Sloveniji je vsega skupaj manj kot 50 respiratornih fizioterapevtov, je povedala dr. Eva Uršej, predsednica sekcije za fizioterapijo v športu pri Strokovnem združenju fizioterapevtov Slovenije.
Ob današnjem svetovnem dnevu fizioterapije – posvečen je rehabilitaciji po dolgotrajnemu covidu – je na sistemsko neurejenost področja pri nas opozoril predsednik strokovnega združenja dr. Tine Kovačič. »Ministra pozivamo, da nas podpre pri regulaciji poklica, da dobimo fizioterapevti licence kot medicinske sestre. Ni kadrovskih normativov za delo fizioterapevtov, želimo pa si tudi možnost neposrednega dostopa do fizioterapije,« je naštel Kovačič.
»Pozivamo pristojne, da zagotovijo zmogljivosti in kader za rehabilitacijo bolnikov po covidu,« pa je dejal Janez Špoljar, vodja fizioterapije v URI Soča.
Obstaja več kot 200 simptomov dolgotrajnega covida. Veliko ljudi, ki jih imajo, je bilo prej zdravih in v dobri kondiciji. Najpogostejši simptomi so ekstremna utrujenost, poslabšanje stanja po kakršnemkoli naporu, težave s spominom in koncentracijo, bolečine v sklepih.
Po letu dni zmore delati le tri ure na dan
»Ni hec, res ni hec,« je dejal prebolevnik Davor Tavčar novinarjem na včerajšnji tiskovni konferenci ob svetovnem dnevu fizioterapije, ki je letos posvečen rehabilitaciji po covidu. Tudi Davor Tavčar je vključen v rehabilitacijo.
Davor Tavčar je po letu dni od okužbe s covidom-19 še na bolniški, saj lahko dela le tri ure na dan. FOTO: Milena Zupanič
Zbolel je 29. septembra lani in v dvanajstih dneh shujšal 11 kilogramov. »Bil sem ob vse mišice. Obupno sem se počutil,« je povedal 54-letni računalniški programer. Pred boleznijo je bil v dobri kondiciji, po nekajmesečnem ležanju pa sploh ni mogel hoditi. Šele po mesecu dni stalne vaje je zmogel prehoditi en kilometer.
»Ker stanujemo v mansardi, sem se najprej spustil po stopnicah na dvorišče, pol ure počival in se s težavo vrnil v drugo nadstropje. Takrat je bila država zaprta, zato sem hodil po 25 metrov velikem dvorišču. Danes lahko prehodim največ sedem kilometrov in programiram največ tri ure na dan, potem pa kot da bi izključili elektriko, ne morem več nič. Še vedno sem na bolniški,« pripoveduje leto dni po okužbi s covidom-19. Rehabilitacijo so mu nudili na nevrološki kliniki. Ne želi se okužiti ponovno. »Takoj, ko smo se lahko, smo se vsi v družini cepili,« je povedal in to priporoča vsem, ki še niso cepljeni.
Na rehabilitaciji v Soči 110 težkih bolnikov
Rehabilitacijo po prebolelem covidu-19 najtežjim bolnikom nudijo na Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu (URI) Soča. Tja so napoteni v večini tisti, ki jih je covid pripeljal na intenzivno posteljo v bolnišnicah in imajo postakutni sindrom, ki se sicer lahko pojavi tudi pri drugih bolnikih, ki so dolgo časa priključeni na umetno dihanje in druge naprave. V Soči so sprejeli na rehabilitacijo že 110 bolnikov po prebolelem covidu. Povprečno so bili stari 60 let, najmlajši jih je imel 38, najstarejši 81. Kar tri četrtine je bilo sprejetih moških, v povprečju pridejo dva meseca po začetku bolezni.
Doc. dr. Tine Kovačič, predsednik Strokovnega združenja fizioterapevtov Slovenije, ob svetovnem dnevu fizioterapije poziva k regulaciji poklica in sistemski ureditvi področja. FOTO: Milena Zupanič
Povsem brez mišic
Po besedah dr. Katarine Cunder iz URI Soča so to težki bolniki, največkrat ne morejo niti hoditi, mnogim so odpovedale noge, roke in trup, izgubili so 20 do 30 odstotkov telesne mase in so povsem oslabeli. V rednih razmerah rehabilitirajo na URI dva do tri takšne bolnike hkrati, zdaj jih je za tri oddelke. Obravnava jih multidisciplinarni tim, v katerem so zdravnik, delovni terapevt, socialna delavka, psihologinja, logoped in fizioterapevti. »Cilj je, da bi postali bolniki samostojni in bi se lahko vrnili v domače okolje. Na rehabilitaciji ostanejo od šest do osem tednov. Ne popravijo se popolnoma, posledice ostanejo,« je povedala Katarina Cunder. Pomemben del rehabilitacije je fizioterapija.
Učijo se sedeti in hoditi
Kot je povedal Janez Špoljar, vodja fizioterapevtov v URI Soča, je v času covida izjemno pomembna fizična aktivnost, saj resna telesna vadba krepi imunski sistem, po bolezni pa je potrebno izvajanje gibalnih vaj za krepitev telesa. Najtežji bolniki se učijo na novo sedeti, stati, pa tudi dihati. »Po prebolelem covidu je zelo pomembna tudi respiratorna fizioterapija. Pacienti, ki pridejo na URI, imajo še vedno do 50 odstotkov nižjo pljučno kapaciteto, kot so jo imeli pred boleznijo, in še vrsto drugih težav: težko dihajo, oteženo požirajo, imajo težave pri kašljanju, je naštel. Na rehabilitaciji so od deset do 80 dni, v povprečju pa 36 dni. Posledice kljub rehabilitaciji ostanejo: 36 odstotkov jih je po odpustu hodilo samostojno, četrtina jih za hojo potrebuje bergle.
Respiratorna fizioterapija
Covid napade predvsem pljuča, zato je vitalnega pomena pri težkih bolnikih po preboleli bolezni respiratorna fizioterapija. Medtem ko imajo v ZDA celo poseben študij za to vrsto fizioterapije, je pri nas predmet vključen v redno izobraževanje fizioterapevtov, ki se morajo kasneje dodatno usposobiti za izvajanje te fizioterapije, a specializacija ni priznana. V Sloveniji je vsega skupaj manj kot 50 respiratornih fizioterapevtov, je povedala dr. Eva Uršej, predsednica sekcije za fizioterapijo v športu pri Strokovnem združenju fizioterapevtov Slovenije.
Svetovni dan fizioterapije
Ob današnjem svetovnem dnevu fizioterapije – posvečen je rehabilitaciji po dolgotrajnemu covidu – je na sistemsko neurejenost področja pri nas opozoril predsednik strokovnega združenja dr. Tine Kovačič. »Ministra pozivamo, da nas podpre pri regulaciji poklica, da dobimo fizioterapevti licence kot medicinske sestre. Ni kadrovskih normativov za delo fizioterapevtov, želimo pa si tudi možnost neposrednega dostopa do fizioterapije,« je naštel Kovačič.
»Pozivamo pristojne, da zagotovijo zmogljivosti in kader za rehabilitacijo bolnikov po covidu,« pa je dejal Janez Špoljar, vodja fizioterapije v URI Soča.
Dr. Tatjana Lejko Zupanc: Dolgotrajni covid podoben mononukleozi
»Za dolgotrajni covid so značilne predvsem huda utrujenost, težave s koncentracijo, spominom, razumevanjem. Bolniki pravijo, da imajo meglo v glavi. Določen delež ljudi ima hude bolečine v prsih, ki niso vezane na napor in jih tudi ne moremo opredeliti, ker je slika pljuč normalna, EKG normalen. Kar nekaj bolnikov ima tudi hude mišične bolečine, bolečine v sklepih, nekateri imajo še posledice na pljučih, nekateri težave pri fizičnem naporu v smislu, da komaj prehodijo eno nadstropje, je povedala dr. Tatjana Lejko Zupanc.
Koliko pacientov ima dolgotrajni covid, je težko reči, saj velika večina s temi simptomi najbrž ne pride k zdravniku, ker meni, da je te težave treba vzeti v zakup. Ne vemo, koliko ljudi v državi je dejansko bilo bolnih, ker vsi bolni niso bili testirani. V postcovidni ambulanti v UKC Ljubljana imamo približno sto bolnikov, ki niso bili hospitalizirani, in tako rekoč vse, ki so bili hospitalizirani in tudi hodijo na kontrolne preglede k nam. Čez pol leta jih je večina njih že na dobri poti, pravi predstojnica infekcijske klinike, ki pa hkrati poudari, da je zdaj težko vedeti, ali se bodo do konca pozdravili, ker bolezen traja še premalo časa. Nekateri imajo tudi po letu dni od obolenja še težave.
Infektologinja pove, da so podobna bolezenska stanja tudi po nekaterih drugih virusnih okužbah, kot je na primer virus, ki povzroča mononukleozo. Ta je bil nekaj časa razglašen za krivca bolezni, ki ji rečemo sindrom kronične utrujenosti. Ta sindrom je zelo podoben temu, kar imajo bolniki z dolgim covidom. In še trije podobni virusi so, ki spominjajo na dolgi covid in so predmet številnih raziskav, a do zdaj še noben ni bil do konca pojasnjen.
Sogovornica pojasni, da je treba ločiti skupino bolnikov, ki je bila v bolnišnici in so ležali na intenzivni terapiji; ti imajo postakutni sindrom, ki se lahko pojavi tudi po težki sepsi ali drugi hudi bolezni. To so bolniki, ki doživijo miopatijo kritično bolnega. Tisti, ki so imeli covid, imajo okvarjena pljuča, nekateri pa tudi okvaro srčne mišice. Ti imajo največ od rehabilitacije na URI Soča.
Bolniki z dolgim covidom pa v glavnem niso bili v bolnišnici, imajo pa zelo pester nabor sindromov, ki jim otežuje življenje. Med njimi je treba najti tiste, ki imajo organsko okvaro, pravi zdravnica. »Covid lahko okvari srčno mišico, pljuča, okvari osrednje živčevje zaradi mikroembolij. Vsi drugi, ki imajo znake, kot sem jih prej naštela, pa imajo objektivno veliko težav, ki so dolgotrajne, in težko funkcionirajo. Upam, da bodo same od sebe minile,« je dejala dr. Tatjana Lejko Zupanc, ki na infekcijski kliniki spremlja najtežje bolnike s covidom.
»Za dolgotrajni covid so značilne predvsem huda utrujenost, težave s koncentracijo, spominom, razumevanjem. Bolniki pravijo, da imajo meglo v glavi. Določen delež ljudi ima hude bolečine v prsih, ki niso vezane na napor in jih tudi ne moremo opredeliti, ker je slika pljuč normalna, EKG normalen. Kar nekaj bolnikov ima tudi hude mišične bolečine, bolečine v sklepih, nekateri imajo še posledice na pljučih, nekateri težave pri fizičnem naporu v smislu, da komaj prehodijo eno nadstropje, je povedala dr. Tatjana Lejko Zupanc.
Koliko pacientov ima dolgotrajni covid, je težko reči, saj velika večina s temi simptomi najbrž ne pride k zdravniku, ker meni, da je te težave treba vzeti v zakup. Ne vemo, koliko ljudi v državi je dejansko bilo bolnih, ker vsi bolni niso bili testirani. V postcovidni ambulanti v UKC Ljubljana imamo približno sto bolnikov, ki niso bili hospitalizirani, in tako rekoč vse, ki so bili hospitalizirani in tudi hodijo na kontrolne preglede k nam. Čez pol leta jih je večina njih že na dobri poti, pravi predstojnica infekcijske klinike, ki pa hkrati poudari, da je zdaj težko vedeti, ali se bodo do konca pozdravili, ker bolezen traja še premalo časa. Nekateri imajo tudi po letu dni od obolenja še težave.
Infektologinja pove, da so podobna bolezenska stanja tudi po nekaterih drugih virusnih okužbah, kot je na primer virus, ki povzroča mononukleozo. Ta je bil nekaj časa razglašen za krivca bolezni, ki ji rečemo sindrom kronične utrujenosti. Ta sindrom je zelo podoben temu, kar imajo bolniki z dolgim covidom. In še trije podobni virusi so, ki spominjajo na dolgi covid in so predmet številnih raziskav, a do zdaj še noben ni bil do konca pojasnjen.
Sogovornica pojasni, da je treba ločiti skupino bolnikov, ki je bila v bolnišnici in so ležali na intenzivni terapiji; ti imajo postakutni sindrom, ki se lahko pojavi tudi po težki sepsi ali drugi hudi bolezni. To so bolniki, ki doživijo miopatijo kritično bolnega. Tisti, ki so imeli covid, imajo okvarjena pljuča, nekateri pa tudi okvaro srčne mišice. Ti imajo največ od rehabilitacije na URI Soča.
Bolniki z dolgim covidom pa v glavnem niso bili v bolnišnici, imajo pa zelo pester nabor sindromov, ki jim otežuje življenje. Med njimi je treba najti tiste, ki imajo organsko okvaro, pravi zdravnica. »Covid lahko okvari srčno mišico, pljuča, okvari osrednje živčevje zaradi mikroembolij. Vsi drugi, ki imajo znake, kot sem jih prej naštela, pa imajo objektivno veliko težav, ki so dolgotrajne, in težko funkcionirajo. Upam, da bodo same od sebe minile,« je dejala dr. Tatjana Lejko Zupanc, ki na infekcijski kliniki spremlja najtežje bolnike s covidom.
