Dovolj imajo čakanja na tretjo razvojno os
Župani Celja, Laškega, Hrastnika, Mirne, Mokronoga - Trebelnega, Radeč, Sevnice in županja Trebnjega so včeraj podpisali sporazum o skupnem in usklajenem zastopanju interesov za dokončanje srednjega dela tretje razvojne osi. Župani pričakujejo sprejetje državnega prostorskega načrta (DPN) čim prej. Kdaj naj bi uredbo o DPN sprejeli, na ministrstvu za naravne vire in prostor ne morejo napovedati. Do gradnje je tako še zelo daleč.
Kot je spomnil laški župan Marko Šantej, ki je organiziral srečanje županov, je bila prva študija za ta del tretje razvojne osi, ki bi bila umeščena med avtocesti A1 (Ljubljana–Maribor) in A2 (Ljubljana–Obrežje), objavljena že leta 2008. Konec leta 2016 so po devetih občinah pripravili javne razgrnitve in predstavitve dopolnjene študije variant s predlogom najustreznejše in dopolnitve okoljskega poročila. Stališča do pripomb so bila objavljena sredi leta 2017.
Takrat pa so aktivnosti zastale, kar je ugotovilo tudi računsko sodišče v revizijskem poročilu leta 2021, je nadaljeval Šantej: »V porevizijsko poročilo je ministrstvo za okolje in prostor navedlo predvideno časovnico za sprejetje uredbe o DPN. Ta predvideva sprejetje uredbe za tretjo razvojno os srednji del do septembra 2026. To se vsem nam, navzočim županom, zdi zelo optimistična, glede na naše izkušnje pravzaprav nerealna časovnica.«
Z ministrstva za naravne vire in prostor na vprašanje Dela, kako daleč sta priprava in sprejetje uredbe o DPN, septembra 2026 niso omenjali: »Postopek priprave DPN je v fazi dopolnitve študije variant in dopolnitve okoljskega poročila, temu sledi uskladitev z nosilci urejanja prostora. Po uskladitvi z nosilci urejanja prostora bo predvidoma pripravljeno gradivo za opredelitev vlade do predloga najustreznejše različice.« Ker cesto šele umeščajo v prostor, je o časovnici gradnje prezgodaj govoriti, odgovarjajo na ministrstvu za infrastrukturo.
Cesta je nujna
Šantej je včeraj povedal, da je junija lani direkcija za infrastrukturo občinam predstavila rešitve optimizirane in kombinirane trase: »Vsi župani in županja so danes tak predlog potrdili in se dogovorili za usklajeno delovanje v prihodnje.« Dodal je, da bo sporazum naknadno podpisal še župan Šentruperta. Župani državi predlagajo, da bi traso srednjega dela tretje razvojne osi razdelili na več odsekov oziroma faz. Na nekaterih delih namreč težav ni in bi tako pospešili postopke. Župani so napovedali, da bodo spomladi pristojne ministre povabili na skupni sestanek, saj je cestna povezljivost ena najpomembnejših razvojnih možnosti za vse občine.
Razmere so zdaj tu res slabe. Na najbolj obremenjenem delu trase, to je na cesti Celje–Laško, je povprečno letni dnevni promet od 15.000 do 20.000 vozil, od tega je najmanj 800 težkih tovornih vozil. Celje še vedno nima prave obvoznice, kar pomeni, da gredo vsa ta vozila skozi mesto. Vozlišče v Zidanem Mostu prevozi približno 5500 vozil na dan, in to čez most, kjer je le enosmerni promet. Šantej je še opozoril, da je tranzitni promet med Celjem in Krškim sicer prepovedan, »a se tovorna vozila tem predpisom uspešno izogibajo. Vse to dodatno obremenjuje in uničuje državno cesto Celje–Zidani Most–Krško. Zelo pomembna je tudi obnova in nadgradnja cestnega odseka skozi Mirnsko dolino med Sevnico in Trebnjim.«
