Domorodne vrste ogroža že skoraj sto tujerodnih »vsiljivcev«
Ko so delavci republiškega Zavoda za varstvo narave pred meseci preverjali stanje zavarovanega izvira Ponikvice, so med okrasnimi grmovnicami v bližini opazili tudi šop suhih stebel invazivne tujerodne sirske svilnice. Ta je ena od šestih tujerodnih invazivk pri nas; na seznamu Evropske komisije jih je sicer že 36.
Ljudje invazivne tujerodne vrste rastlin in živali, po Sloveniji in tudi Evropi naseljujejo ne vedoč, da s tem ogrožajo biotsko raznovrstnost oziroma domače ekosisteme, habitate, pa tudi zdravje ljudi – nekatere so močno alergene - in povzročajo škodo kmetijstvu. V državah članicah EU so poleg 36 tujerodnih rastlin zaznali še 30 tujerodnih živali; dvanajst od teh jih živi tudi v Sloveniji. Naš najbolj znan je primer tujerodnih vrst postrvi in njihovega križanja s soško postrvjo, zaradi česar je začela slednja počasi izginjati. »Ubežnice« z naših vrtov pa so, denimo, bambus, rudbekija, lovorikovec, japonski dresnik, kanadska in orjaška zlata rozga, japonska medvejka, Davidova budleja, enoletna suholetnica, orjaški dežen, kudzu in druge.
Po podatkih zavoda za varstvo narave na ravni EU do leta 2015 ni bilo posebnega predpisa, ki bi urejal področje invazivnih tujerodnih vrst. Uredbo o preprečevanju in obvladovanju vnosa in širjenja invazivnih tujerodnih vrst je Evropski parlament sprejel šele konec leta 2014. Ker gre za uredbo in ne direktivo, je ta v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah, poudarjajo v Zavodu. V uredbi je seznam 37 invazivnih tujerodnih vrst, za katere veljajo stroge prepovedi uvažanja, posedovanja, gojenja, uporabe in izpuščanja v okolje.
Evropska komisija je v 2019 razširila seznam tujerodnih rastlinskih in živalskih vrst, ki ogrožajo rastlinstvo in živalstvo EU. Seznam je dopolnila s 17 vrstami, tako da ta zdaj šteje 66 vrst: 30 tujerodnih živali in 36 tujerodnih rastlin.
Na seznamu pa, opozarjajo na Zavodu, ni vseh invazivnih tujerodnih vrst v Sloveniji oziroma Evropi. Stroka v EU ocenjuje, da so nekatere že tako močno razširjene, da tudi uvrstitev na seznam EU njihovih škodljivih vplivov ne bi zmanjšala. Lahko pa vsaka posamezna država, poudarja Zavod, obdrži ali sprejme strožja nacionalna pravila za preprečevanje vnosa, naselitve in razširjanja invazivnih tujerodnih vrst. Pripravi lahko nacionalni seznam invazivnih tujerodnih vrst in določi ukrepe za njihovo odstranitev oziroma obvladovanje.
Slovenija, nič več oaza avtohtonih vrst
Slovenija je bila po podatkih Zavoda za ribištvo ena redkih držav EU, ki se je do tega stoletja precej uspešno izogibala naselitvam tujerodnih vrst rakov. Do sedaj so pri nas odkrili naslednje tujerodne vrste rakov: signalni rak, ki se je v Slovenijo domnevno razširil iz Avstrije, rdečeškarjevec, ki je verjetno posledica gojenja v lokalni ribogojnici, in ozkoškarjevec, ki je bil odkrit v ribniku Lava pri Laškem. Leta 2015 je bil v gramoznicah ob Dravi odkrit trnavec. V 2017 naj bi se domnevno zgodil izpust marmornatega škarjarja na območju pritoka reke Reke v Ilirski Bistrici, v 2018 pa smo zabeležili izpust še ene invazivne tujerodne vrste raka močvirskega škarjarja na avtocestnem počivališču Lopata.
Sredi decembra 2021 se je iztekel rok za ponovno dopolnitev seznama. Evropska komisija je namreč pripravila predlog, po katerem bi dodali 30 novih vrst. Pet vrst s predlaganega seznama je že prisotnih v Sloveniji, in sicer tri vrste rib (rjavi in črni somič ter vzhodna gambuzija) in dve rastlinski vrsti (navadna barvilnica in vodna solata.
Invazivne tujerodne vrste ogrožajo ekosisteme, zdravje in škodujejo kmetijstvu.
Na seznamu tujerodnih invazivnih rastlinskih in živalskih vrst v EU je 66 vrst.
Evropska komisija predlaga še 30 novih vsiljivcev.
Zato so ukrepi za preprečitev vnosa in širjenja invazivnih tujerodnih vrst in ozaveščanje ljudi o tem nujni. Tudi iz Krajinskega parka Ponikovski kras so ob pomoči skrbnika Turističnega društva Ponikva pri Žalcu takoj odstranili sirsko svilnico, pobrali semena, izkopali sadike in jih nadomestili z domorodnimi rastlinami.
