Fiktivna denarna socialna pomoč se ne bo več štela v državno štipendijo
Vlada v državni zbor pošilja novelo zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, s katero bi ukinili vključevanje fiktivne denarne socialne pomoči v državno štipendijo in posledično tudi pospešili reševanje vlog.
Odpri galerijo
revščina
S poenostavitvami, ki jih prinaša predlog novele zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, se bo po predvidevanjih ministrstva za delo povečal krog upravičencev do štipendij. Ker se fiktivna denarna socialna pomoč po novem ne bo vštela v državno štipendijo, se bo namreč povečala višina državne štipendije oziroma povečal se bo krog upravičencev, ki zdaj zaradi fiktivne denarne socialne pomoči do državne štipendije niso bili upravičeni.
Centri za socialno delo so doslej po zakonu morali pri vsaki vlogi fiktivno ugotavljati denarno socialno pomoč, če družina do nje že ni upravičena. V šolskem letu 2018/2019 je bilo tako izvedenih 80.000 fiktivnih izračunov, od tega pa je bilo upoštevanih fiktivnih denarnih socialnih pomoči okoli deset odstotkov.
Predlog bo po predvidevanju ministrstva za delo državni proračun dodatno obremenil za 100.000 evrov na mesec letos oziroma za skupno 1,2 milijona evrov v prihodnjem letu.
Zaradi črtanja pravila glede izračuna fiktivnega izračuna pravic, s čimer se bosta omogočili poenostavitev postopka in možnost večje avtomatizacije postopkov uveljavljanja pravic iz javnih sredstev, pa naj bi od 1. avgusta dalje zagotovili tudi hitrejše reševanje vlog o pravicah iz javnih sredstev, predvsem o pravici do državne štipendije, in s tem posledično zmanjšali zaostanke pri reševanju vlog za tako imenovane letne pravice iz javnih sredstev v avgustu in septembru.
Avgusta namreč poteče približno 113.000 vlog oziroma 173.254 pravic iz javnih sredstev, o podaljšanju katerih bodo morali centri za socialno delo odločiti po uradni dolžnosti.
Državni sekretar na ministrstvu za delo Tilen Božič je poudaril, da se povsem po nepotrebnem obremenjujejo centri za socialno delo. Na račun novele, ki jo vlada v državni zbor pošilja v državni zbor po nujnem postopku, pa si obeta predvsem poenostavitev in pospešitev postopkov.
Centri za socialno delo so doslej po zakonu morali pri vsaki vlogi fiktivno ugotavljati denarno socialno pomoč, če družina do nje že ni upravičena. V šolskem letu 2018/2019 je bilo tako izvedenih 80.000 fiktivnih izračunov, od tega pa je bilo upoštevanih fiktivnih denarnih socialnih pomoči okoli deset odstotkov.
Predlog bo po predvidevanju ministrstva za delo državni proračun dodatno obremenil za 100.000 evrov na mesec letos oziroma za skupno 1,2 milijona evrov v prihodnjem letu.
Najpogostejši primer, ki ga izpostavlja ministrstvo za delo: Otrok uveljavi pravico do državne štipendije. Ker njegova družina ni zaprosila za denarno socialno pomoč, CSD fiktivno izračuna višino denarne socialne pomoči, do katere bi bila družina upravičena. Če CSD ugotovi, da bi bila družina upravičena do denarne socialne pomoči, jo šteje kot dohodek družine – kar pomeni lahko, da je višina državne štipendije zato nižja ali pa otrok ne dobi državne štipendije.
Zaradi črtanja pravila glede izračuna fiktivnega izračuna pravic, s čimer se bosta omogočili poenostavitev postopka in možnost večje avtomatizacije postopkov uveljavljanja pravic iz javnih sredstev, pa naj bi od 1. avgusta dalje zagotovili tudi hitrejše reševanje vlog o pravicah iz javnih sredstev, predvsem o pravici do državne štipendije, in s tem posledično zmanjšali zaostanke pri reševanju vlog za tako imenovane letne pravice iz javnih sredstev v avgustu in septembru.
Avgusta namreč poteče približno 113.000 vlog oziroma 173.254 pravic iz javnih sredstev, o podaljšanju katerih bodo morali centri za socialno delo odločiti po uradni dolžnosti.
Državni sekretar na ministrstvu za delo Tilen Božič je poudaril, da se povsem po nepotrebnem obremenjujejo centri za socialno delo. Na račun novele, ki jo vlada v državni zbor pošilja v državni zbor po nujnem postopku, pa si obeta predvsem poenostavitev in pospešitev postopkov.
