Franc Kangler: V pravni državi jaz ne bi smel niti prestopiti praga sodišča

Spregovoril je o vrsti politično-pravosodnih spreg, ki naj bi v zadnjih letih poskrbele za njegov pregon. KPK in OECD še vedno zaskrbljena zaradi vmešavanja v delo sodstva.
Fotografija: Kangler je spregovoril o vrsti politično-pravosodnih spreg, ki naj bi v zadnjih letih poskrbele za njegov pregon. FOTO: Tadej Regent/Delo
Odpri galerijo
Kangler je spregovoril o vrsti politično-pravosodnih spreg, ki naj bi v zadnjih letih poskrbele za njegov pregon. FOTO: Tadej Regent/Delo

Ljubljana – »Če je to normalno, da ti poštar dvakrat, trikrat na teden pozvoni ... A je to normalno za eno pravno državo? 19 listkov s treh sodišč sem dobil v tednu dni pred božičem, pet sodnih obravnav so na mariborskem okrajnem sodišču proti meni razpisali v času sodnih počitnic. Gre za politični in medijski umor, ki mu sledi sodna veja oblasti,« je poslancem preiskovalne komisije o ugotavljanju zlorab v primeru Franc Kangler in drugi dopoldne razlagala kronska priča – Franc Kangler

S seboj je prinesel zajetno bero dokumentov, od obvestil, ki jih je v zadnjih letih prejel od različnih sodišč, do dokazov, sodnih spisov, zapisnikov. Kot je poudaril, si tako kot vsi drugi državljani zasluži pošteno in pravično sojenje, ne pa nadlegovanja, kot ga je bil deležen: »Prepričan sem, da je šlo za politični obračun neke elite, ki opravlja z državnimi organi.«



Poslanci so sprejeli sklep, da predlagajo komisiji za nadzor varnostno-obveščevalnih služb (Knovs), da v zvezi z vsem povedanim v najkrajšem možnem času opravi nadzor na mariborski policijski upravi.
 

Kako se je vse začelo?


Dogajanje sega v leto 2008, ko se je prvič znašel na sodišču. Nekoliko pred tem ga je obiskal nekdanji, zdaj že pokojni predsednik države Janez Drnovšek, ki ga je opozoril, da se ga bo lotila »stara Udba«. Nato je sledila tožba Viktorja Premka, ki je trdil, da ga je Kangler pretepal in mučil z elektrošoki. Kasneje so proti njemu uperili še kazensko ovadbo, ker je kot takratni mariborski župan mestnemu svetu predlagal gradnjo doma starostnikov.

Lotila se ga je tudi Komisija za preprečevanje korupcije, ki jo je opisal kot politični organ za obračun z nekaterimi posamezniki. Pri zrežiranih pregonih je posebej izpostavil vlogo tedanje notranje ministrice Katarine Kresal, denimo v primeru Ptičja hišica – vanjo so kriminalisti skrili varnostno kamero in jo zasegli maja 2011 v Kanglerjevi hišni preiskavi zaradi sumov gospodarskega kriminala pri vzpostavitvi brezplačnega brezžičnega omrežja v Mariboru. Takoj ob prihodu kriminalistov ob 6. uri zjutraj so se pred njegovo hišo zbrali novinarji, kar po njegovem dokazuje, da je šlo za zrežirano zgodbo.


Puščico uperil proti nekdanji notranji ministrici


»Zakaj trdim, da je bila Katarina Kresal globoko vpletena v to zgodbo? Ker je mojemu podžupanu Andreju Verliču iz LDS, ki je nekaj časa vodil tudi njihov lokalni odbor, rekla, naj odstopi, 'ker bo policija s Kanglerjem obračunala'. To je še en dokaz več, da je koordinirala delo in bila seznanjena z operativnimi zadevami,« se spominja.

Tudi hišna preiskava ni minila brez nepravilnosti, je nanizal, saj pri njej ni smel imeti svojih prič, ampak je obe dve s seboj pripeljala kar policija. Za eno, Jano Dolenc, se je kasneje izkazala celo, da je bila agentka policije. Nenavadno policijsko delo je podkrepil tudi z ugotovitvami sodnega izvedenca, da so policisti sami sebi spisali anonimko, da so ga lahko začeli preiskovati.

»Mesec kasneje se je pojavila na NPU in v vseh medijih. Nobeno mariborsko sodišče, ne okrajno ne okrožno, tega opozorila ni vzelo resno. To, kar govorim, so prezrli tudi vsi višji sodniki. Kako je to mogoče? To so ljudje, ki imajo pravosodni izpit! Prav tako niso upoštevali pravnega mnenja Cirila Ribičiča, ki je na enajstih straneh obrazložil, da v zadevi Kangler ne moremo govoriti ne o pravičnem ne o poštenem sojenju,« je bil zgrožen Kangler.



Pod večino zadev, ki so mu jih očitali, se je podpisal sodnik Janez Žirovnik, s katerim imata dolgo zgodovino. Med drugim je Žirovnik sodeloval s Sovo, tudi kot direktorjev svetovalec, ki jo je Kangler še kot poslanec in član Knovsa nadziral, v tem času pa je med njima nastal kratek stik.



Omenil je še, da so tega sodnika lani opazili v volilnem štabu tedaj še Kanglerjevega protikandidata za vodenje Maribora Saše Arsenoviča (SMC), s čimer je prekršil sodniški kodeks, kar je potrdil tudi sodni svet. Kršitev sta zagrešila še dva sodnika, vpletena v sojenje proti Kanglerju, Slavko Gazvoda in Matjaž Štok, ki sta se lani udeležila predvolilnega shoda SD v Kamnici.


Ovadbe so se nalagale


Kangler poslancem ni znal pojasniti, koliko kazenskih ovadb je prejel v zadnjih letih. Ocenil je, da med 20 in 25, saj da so ga mariborski kriminalisti sistematično ovajali na štiri mesece, da je bila javnost ves čas razburjena. Priznal je, da že eno leto ne dviguje pošte, kadar je v mestu, se raje sam oglasi na okrožnem ali okrajnem sodišču in prevzame pošiljke.

Pri tem dodaja, da dobro ve, kaj je kazenska ovadba in kaj lahko vsebuje, saj je v devetdesetih letih pet let delal kot kriminalist.

»V pravni državi jaz ne bi smel niti prestopiti praga sodišča. Zadevo Bah so poleti zaradi odločitve vrhovnega sodišča preselili v Novo mesto, ker mi v Mariboru ne morejo zagotoviti poštenega, kaj šele pravičnega sojenja. Če Kanglerju ne morejo soditi pošteno in pravično, kako bodo potem preprostemu državljanu iz Maribora tako sodili?« je komentiral.

Preberite še:

Komentarji: