Glasovnice poslancev za predsednika vlade niso tajne
Upravno sodišče poudarja, da tajnost volitev ne izključuje niti ne omejuje pravice dostopa do informacij javnega značaja po tem, ko je glasovanje končano.
Odpri galerijo
Državni zbor je dolžan novinarjem posredovati kopije glasovnic volitev za predsednika vlade 17. avgusta 2018. FOTO: Uroš Hočevar/Delo
Glasovnice poslancev za predsednika vlade niso tajne, kot je to odločil Državni zbor (DZ), ko je novinarjem časnika Večer zavrnil zahtevo za vpogled v glasovnice volitev za premiera 17. avgusta 2018. Upravno sodišče je presodilo, da je DZ dolžan novinarjem posredovati kopije vseh glasovnic, saj tajnost volitev za predsednika vlade ne izključuje niti ne omejuje pravice dostopa do informacij javnega značaja po tem, ko je glasovanje končano.
Na DZ je zahteva za vpogled v glasovnice prispela po tem, ko so poslanci v parlamentu 17. avgusta 2018 s 55 glasovi za devetega predsednika slovenske vlade potrdili Marjana Šarca. Pred glasovanjem je sicer imel obljubljenih 52 glasov, ugibalo in špekuliralo pa se je, ali bodo posamezni poslanci celo označevali svoje glasovnice, da se bo vedelo, kako je kdo glasoval.
A je DZ zahtevo časnika za vpogled zavrnil, češ da ne gre za informacije javnega značaja. Poleg tega da je namen ustavnih določb o tajnem glasovanju zagotoviti svobodno opredelitev poslancev in s tem preprečiti, da bi ti morali svoje odločitve pojasnjevati, saj pri izvrševanju svojega mandata niso vezani na nobena navodila. DZ sicer ne v svoji odločbi in tudi ne kasneje v tožbi ni pojasnil, kako bi razkritje glasovnic po zaključku volitev sploh lahko vplivalo na tajnost glasovanja.
Informacijska pooblaščenka (IP), ki je obravnavala pritožbo odgovornega urednika Večera Matije Stepišnika proti odločbi DZ, je odločila, da mora DZ kopije glasovnic novinarjem posredovati v elektronski obliki, in sicer vse veljavne, vse neveljavne in vse nerazdeljene (55 glasov je bilo za Šarca, 31 proti, ena glasovnica je bila neveljavna, tri pa niso bile prevzete).
DZ se s tem ni sprijaznil in je proti odločbi IP sprožil upravni spor, vendar je upravno sodišče tožbo zavrnilo in pritrdilo IP, da tajnost volitev za predsednika vlade ne izključuje niti ne omejuje pravice dostopa do informacij javnega značaja po tem, ko je glasovanje končano.
Ustavni namen določbe o tajnosti glasovanja je zavarovati svobodno opredelitev volje poslancev, ki niso vezani na nikakršna navodila, ne pa mogoče tajnosti glasovanja jemati kot obveznost poslanca oziroma prepoved javnega izjavljanja volje, vključno z dopustitvijo vpogleda v glasovnice, ki tako ali tako niso poimensko označene.
Načelo tajnosti namreč varuje svobodo izjavljanja volje pred posegi političnih strank, interesnih skupin ali koga drugega, a je tajnost glasovanja po presoji upravnega sodišča vezana na proces izjavljanja volje, torej v fazi, ko se volja izraža, ko pa je glasovanje zaključeno, tajnost glasovanja ne more biti več ogrožena. Tako 90 glasovnic kot dokument, ki so vse enake velikosti, oblike in barve, overjene s pečatom DZ z zapisanim predlogom, o katerem se odloča, ter z opredelitvijo »za« in »proti«, nedvomno predstavlja informacijo javnega značaja.
Po naših podatkih pa ima upravno sodišče na mizi še eno na las podobno tožbo. IP je septembra lani ugodil pritožbi pravnika Andraža Terška in DZ naložil, naj Teršku, ki ga DZ junija lani ni izvolil za ustavnega sodnika, posreduje kopije (osmih) glasovnic, ki so bile na glasovanju o njegovi kandidaturi opredeljene kot neveljavne.
Teršek je namreč teden dni po glasovanju v DZ na tega naslovil zahtevo za posredovanje elektronske kopije neveljavnih glasovnic, a je DZ njegovo zahtevo zavrnil prav tako z navedbo, da ne gre za informacije javnega značaja in da se tajnost glasovanja nanaša na celoten postopek glasovanja ter da bi razkritje glasovnic pomenilo nedopusten pritisk na poslance v celoti.
A je IP na Terškovo pritožbo z identično argumentacijo kot v primeru Večera ocenil, da so izpolnjeni vsi kriteriji, da glasovnice poslancev, ki so nastale v postopku volitev sodnika ustavnega sodišča, predstavljajo informacijo javnega značaja in da Terškova zahteva v ničemer ne poseže v tajnost glasovanja, v svobodno opredelitev poslancev in v njihovo nevezanost na kakršna koli navodila. Da z razkritjem neveljavnih glasovnic torej ne bo poseženo v pravico do svobodne opredelitve poslancev na glasovanju, ki je že končano.
Upravno sodišče o tej zadevi po naših podatkih še ni odločilo.
Na DZ je zahteva za vpogled v glasovnice prispela po tem, ko so poslanci v parlamentu 17. avgusta 2018 s 55 glasovi za devetega predsednika slovenske vlade potrdili Marjana Šarca. Pred glasovanjem je sicer imel obljubljenih 52 glasov, ugibalo in špekuliralo pa se je, ali bodo posamezni poslanci celo označevali svoje glasovnice, da se bo vedelo, kako je kdo glasoval.
A je DZ zahtevo časnika za vpogled zavrnil, češ da ne gre za informacije javnega značaja. Poleg tega da je namen ustavnih določb o tajnem glasovanju zagotoviti svobodno opredelitev poslancev in s tem preprečiti, da bi ti morali svoje odločitve pojasnjevati, saj pri izvrševanju svojega mandata niso vezani na nobena navodila. DZ sicer ne v svoji odločbi in tudi ne kasneje v tožbi ni pojasnil, kako bi razkritje glasovnic po zaključku volitev sploh lahko vplivalo na tajnost glasovanja.
Državni zbor s tožbo nad odločitev Informacijske pooblaščenke. FOTO: Blaž Samec/Delo
Načelo tajnosti
Informacijska pooblaščenka (IP), ki je obravnavala pritožbo odgovornega urednika Večera Matije Stepišnika proti odločbi DZ, je odločila, da mora DZ kopije glasovnic novinarjem posredovati v elektronski obliki, in sicer vse veljavne, vse neveljavne in vse nerazdeljene (55 glasov je bilo za Šarca, 31 proti, ena glasovnica je bila neveljavna, tri pa niso bile prevzete).
DZ se s tem ni sprijaznil in je proti odločbi IP sprožil upravni spor, vendar je upravno sodišče tožbo zavrnilo in pritrdilo IP, da tajnost volitev za predsednika vlade ne izključuje niti ne omejuje pravice dostopa do informacij javnega značaja po tem, ko je glasovanje končano.
Ustavni namen določbe o tajnosti glasovanja je zavarovati svobodno opredelitev volje poslancev, ki niso vezani na nikakršna navodila, ne pa mogoče tajnosti glasovanja jemati kot obveznost poslanca oziroma prepoved javnega izjavljanja volje, vključno z dopustitvijo vpogleda v glasovnice, ki tako ali tako niso poimensko označene.
Načelo tajnosti namreč varuje svobodo izjavljanja volje pred posegi političnih strank, interesnih skupin ali koga drugega, a je tajnost glasovanja po presoji upravnega sodišča vezana na proces izjavljanja volje, torej v fazi, ko se volja izraža, ko pa je glasovanje zaključeno, tajnost glasovanja ne more biti več ogrožena. Tako 90 glasovnic kot dokument, ki so vse enake velikosti, oblike in barve, overjene s pečatom DZ z zapisanim predlogom, o katerem se odloča, ter z opredelitvijo »za« in »proti«, nedvomno predstavlja informacijo javnega značaja.
Andraža Terška junija lani poslanci niso izvolili za ustavnega sodnika. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
(Ne)izvolitev za ustavnega sodnika
Po naših podatkih pa ima upravno sodišče na mizi še eno na las podobno tožbo. IP je septembra lani ugodil pritožbi pravnika Andraža Terška in DZ naložil, naj Teršku, ki ga DZ junija lani ni izvolil za ustavnega sodnika, posreduje kopije (osmih) glasovnic, ki so bile na glasovanju o njegovi kandidaturi opredeljene kot neveljavne.
Teršek je namreč teden dni po glasovanju v DZ na tega naslovil zahtevo za posredovanje elektronske kopije neveljavnih glasovnic, a je DZ njegovo zahtevo zavrnil prav tako z navedbo, da ne gre za informacije javnega značaja in da se tajnost glasovanja nanaša na celoten postopek glasovanja ter da bi razkritje glasovnic pomenilo nedopusten pritisk na poslance v celoti.
A je IP na Terškovo pritožbo z identično argumentacijo kot v primeru Večera ocenil, da so izpolnjeni vsi kriteriji, da glasovnice poslancev, ki so nastale v postopku volitev sodnika ustavnega sodišča, predstavljajo informacijo javnega značaja in da Terškova zahteva v ničemer ne poseže v tajnost glasovanja, v svobodno opredelitev poslancev in v njihovo nevezanost na kakršna koli navodila. Da z razkritjem neveljavnih glasovnic torej ne bo poseženo v pravico do svobodne opredelitve poslancev na glasovanju, ki je že končano.
Upravno sodišče o tej zadevi po naših podatkih še ni odločilo.
