Preventiva bi morala imeti prednost pred odpravljanjem posledic naše kolektivne slepote in gluhote za dogajanje v neposredni okolici. Če smo preventivo že zamudili in se nasilni ali celo strelski napad v javnem prostoru vendarle zgodi, imajo profesionalci s področja varovanja oseb nekaj splošnih napotkov za ravnanje.

Tragedija v Gradcu: V stanovanju storilca Arturja A. odkrili poslovilno pismo

Opozarjajo, da se posamezne situacije med seboj lahko razlikujejo, zato univerzalnega nasveta, ki bi zagotovil varnost v vseh primerih, nimajo.

Ljudje, ki poklicno skrbijo za varnost oseb, nenehno poudarjajo pomen preventivnega ravnanja, ki v osnovi prepreči nevarno situacijo. Že pri načrtovanju preventivnih ukrepov poudarjajo, da je treba »imeti odprte oči in ušesa«, saj je tako nekoliko lažje prepoznati morebiten vir grožnje. V primeru strelskih napadov torej osebo, ki bi bila zmožna nasilja, pogosto so to ljudje, ki so bili v preteklosti tudi sami žrtve nasilnega ravnanja, predvsem pa odprte oči in ušesa pomagajo pri varnem vedenju.

»Če na ulici nekaj poka, ne greš tja gledat, kaj poka, ali so petarde ali rakete. Tudi če so, kaj imaš od tega, da veš, kaj poka? Radovednost je pogosto nevarna, pojdi raje proč,« nam je svetoval telesni čuvaj, ki je zaradi narave svojega dela prosil, da ga ne imenujemo.

Zalokarjeva o tragediji v Gradcu: Spet se bomo spraševali, zakaj nihče ni opazil

Če se zgodi streljanje na šoli ...

Vsi trije sogovorniki so očetje in stari očetje. Čeprav so vajeni pre­igravanja tudi najbolj črnih scenarijev, jim je za trenutek vzelo sapo ob vprašanju, kaj bi svetovali svojim otrokom, če bi se na njihovi šoli zgodil strelski napad oziroma v drugem javnem prostoru, v katerem bi se znašli med napadom.

Zavedanje situacije je na prvem mestu. Laik v sicer mirnem okolju pogosto ne prepozna pokanja strelnega orožja in ga zlahka zamenja za pirotehniko. Če se zvok pokanja približuje in če je varen umik mogoč, sogovorniki svetujejo takojšnjo evakuacijo z nevarnega kraja, po najkrajši in najvarnejši poti.

Osebni predmeti, oblačila, šolske torbe in podobno so v takšnih primerih nepomembni in v napoto. Ob umiku z nevarnega kraja je čas ključen, zato ne poslušajte mnenj »pogumnih«, da se ne dogaja nič hudega. Enako pomembno je med evakuacijo opozarjati druge in jim preprečiti, da bi prišli na območje v dosegu strelca.

Če je za varen umik prepozno, naj se otroci zaklenejo v učilnico, blokirajo vrata s pohištvom, zastrejo senčila in ugasnejo luči. V zaklonu naj se poležejo na tla. Mobilni telefoni naj bodo utišani, vključno z vibriranjem. V zaklonu naj ostanejo, dokler jih policija oziroma drugo varnostno osebje ne evakuira.

Če je učilnica v pritličju oziroma če je mogoč varen umik skozi okno, in samo, če so prepričani, da zunaj ni nevarnosti, naj se otroci umaknejo skozi okno in čim hitreje zbežijo čim dlje od šolskega poslopja.

Fizični spopad s strelcem je absolutno zadnja možnost, le takrat, ko umika ni več in je posameznikovo življenje neposredno ogroženo. V takem primeru varnostni strokovnjaki svetujejo onesposobitev strelca, agresiven skupinski napad z improviziranim orožjem (stoli, gasilni aparat, škarje...), vpitje in obmetavanje napadalca zbega in veča možnosti napadenih.

Ravnateljica Gimnazije Vič Alenka Krapež: Varnostniki niso rešitev

Tudi policiste je lahko strah

Ob klicu na pomoč na številko 113 policisti pričakujejo osnovne informacije o lokaciji dogodka, naslovu in vrsti objekta, natančni lokaciji napadalca oziroma napadalcev, njihov opis in število strelcev. Pomemben podatek za varnostno osebje je tudi število kosov orožja in vrsta orožja, za zdravstveno osebje pa je pomembno, da poznajo število potencialnih žrtev in poškodovanih.

Ko policisti pridejo na kraj dogodka, ne morejo vedeti, s kom imajo opravka, zato je ključno, da klicatelji in evakuirani z mesta napada sledijo navodilom policistov, odvržejo vse predmete iz rok, brez naglih gibov dvignejo roke z odprtimi dlanmi navzven. Kakršnakoli nagla kretnja proti oboroženim policistom, kazanje s prstom in vpitje lahko povzročijo neželen odziv. Med evakuacijo pod vodstvom policije ni čas za vprašanja in razpravo.

»Pogovorite se z otrokom, ali ima sošolce, ki so v stiski, ker jih drugi maltretirajo, naj o tem obvesti učitelja. Ali ve, kje so zasilni izhodi? Ali so odklenjeni? Če niso, poskrbite, da bodo. To je najmanj, kar lahko storite za varnost v primeru kakršnekoli krize,« je svetoval eden izmed sogovornikov.