HDZ in Cerkev ne moreta druga brez druge
Zakaj je Katoliška cerkev na Hrvaškem omilila svoj pogled na istanbulsko konvencijo?
Odpri galerijo
Prizor z nedavnega protesta proti ratifikaciji istanbulske konvencije v Zagrebu. FOTO: Reuters
Zagreb – Vse je kazalo, da se bosta ločili. Več mesecev je vrelo, in ko je premier in predsednik HDZ napovedal ratifikacijo istanbulske konvencije, se je Katoliška cerkev odločila za odkrito vojno.
»Ali je treba uničiti hrvaški narod,« se je na naslovnici časopisa Glas Koncila spraševal njegov urednik don Ivan Miklenić, ki po navadi piše o tem, o čemer cerkveni vodja na Hrvaškem, kardinal Josip Božanić, razmišlja. Duhovniki so več dni grmeli proti ratifikaciji istanbulske konvencije, češ da »uvaja protinaravno in protikrščansko ideologijo spola, s katero bi radi dokončno odpravili razlike med spoloma«.
Po mnenju siškega škofa Vlada Košića zaradi takšne ideologije »otrokom ne bomo smeli reči sin ali hči, ampak Tisto 1 in Tisto 2, starši pa ne bodo več oče in mati, ampak roditelj 1 in roditelj 2«. To bo, skratka, Sodoma in Gomora, in da bi bilo še huje, takšno politiko zagovarja stranka, ki pogosto poudarja, da je demokrščanska. Zato se je Katoliška cerkev odločila, da bo glasno rekla »ne« in organizirala protest, s katerim bi vsaj omajala odločnost premiera Andreja Plenkovića.
»Čas je, da gremo na ulice,« so pozivali škofje. Da ne bi bilo dvoma o tem, kdo je krivec, so se v soboto pred cvetno nedeljo zbrali pred sedežem HDZ in se nato odpravili proti Trgu bana Jelačića. Po nekaterih podatkih se je zbralo 35.000, po drugih 15.000 protestnikov. Težko je natančno vedeti, koliko jih je bilo, saj so trg, odkar je župan Milan Bandić, spremenili v sejmišče.
Toda Plenković se ni pustil zmesti. Zakaj bi se? Pred protestom je vodstvo stranke z dvotretjinsko podporo podprlo Plenkovića. Na seji so se v HDZ glasno spraševali: »Če bi radi škofi usmerjali državno politiko, zakaj ne kandidirajo in zmagajo na volitvah?« Vlada je kljub temu poskusila pridobiti naklonjenost ljudi in tik pred shodom sprejela izjavo, v kateri je pojasnila, da ratifikacija ne uvaja ideologije spola in da je ne bodo poučevali v šolah. Toda cerkveni očetje se niso pustili zmesti. Pravilno so ugotovili, da izjava sama po sebi nima pravne veljave, saj je mogoče konvencijo ratificirati v celoti ali pa sploh ne, a še naprej zmotno vztrajali pri tem, da jim grozi ideologija spola, čeprav je konvencija ne omenja.
Nato se je minuli teden zgodil čudež. Eden od najbolj zagrizenih nasprotnikov istanbulske konvencije, predsednik Hrvaške škofovske konference Želimir Puljić, ki je vernikom sporočil, da se bodo »sami izključili iz Cerkve«, če bodo podprli konvencijo, je poudaril, da je Hrvaška članica EU. »Nenavadno bi bilo, če bi vsi nekaj sprejeli, mi pa ne. Če začnemo tako razmišljati, bi se morali odločiti za nekakšen svoj brexit,« je poudaril »proevropski« Puljić.
Zakaj se je zgodil takšen nenaden preobrat? Verjetno zato, ker Katoliška cerkev nikoli ni rušila hadezejeve vlade in tudi sedanje ne bo, čeprav bi na čelu države namesto Plenkovića raje videla osebo, ki je bližje Varšavi ali Budimpešti kakor pa »centrali«, kakor Puljić prezirljivo pravi Bruslju. V Cerkvi so po »neuspešnem državnem udaru«, saj je Plenković samo še okrepil svoj položaj, presodili, da jim nadaljnje zaostrovanje ne koristi. Za zdaj HDZ nima druge osebe, ki bi zagotavljala obstanek stranke na oblasti, vse druge politične usmeritve pa so za Cerkev od leta 1989 nesprejemljive.
Takrat so s HDZ zrušili komunistični sistem in vzpostavili nacionalno državo, nato pa z manjšimi spori »v dobrem in zlu« ostali skupaj do danes. Sliši se nekoliko absurdno, toda prav premier Zoran Milanović iz SDP je, da bi zadovoljil kler, preprečil ratifikacijo konvencije, zdaj pa jo bo ratificiral Andrej Plenković iz HDZ. Tako kakor je nekoč Račan iz SDP naredil vse, da bi preprečil odhod hrvaških generalov v Haag, nato pa jih je Sanader iz HDZ brez zadržkov izročil.
Puljićev »preobrat« se resda zdi nepričakovan, a z njim je samo pokazal, kako dosledna je Cerkev v svoji nedoslednosti. Plenkovićevega predhodnika, precej bolj konservativnega Tomislava Karamarka, je Cerkev skorajda izobčila, ker je ogrozil položaj hadezejeve vlade. Levo usmerjenim vladam je očitala, da niso narodne, upoštevala pa ni niti ene same kritike na račun HDZ, ki ji med drugim sodijo zaradi korupcije. Ni se zmenila niti za kritiko Saše Pavlića, ki je protestno zaradi nakupa vojaških letal namesto zdravil za otroke s težkim križem na hrbtu prepešačil 200 kilometrov od Reke do Zagreba.
Katoliška cerkev ne podpira HDZ iz ljubezni do nje, ampak tudi zaradi svojih koristi. Dokler je na oblasti ta stranka, nihče nič ne sprašuje o njenih sumljivih poslih, zapravljanju državnega denarja in privilegijih, ki kažejo, da državni zakoni zanje ne veljajo. To dokazuje tudi najnovejši »naključno« odkrit, 20 let star primer pedofilije v Splitu, pri katerem si je Cerkev vzela pravico, da ga najprej sama razišče in šele nato prepusti državnim organom. V drugih državah bi rekli, da so primer zamolčali ali ovirali preiskavo, na Hrvaškem, kjer duhovnike zaradi pedofilije obsojajo na pogojno ali družbeno koristno delo, pa se o tem ne sprašujejo.
Nekateri Cerkvin obrat glede konvencije povezujejo z mnenjem Svetega sedeža, ki se mu konvencija ne zdi tako sporna, toda njegovega vpliva na hrvaške duhovnike ni treba precenjevati. Resda se še ni našel duhovnik, ki bi si tako kakor tisti na Poljskem odkrito želel, da bi se »papež združil z Bogom«, a se tudi to lahko kmalu zgodi. Cerkev je s »popuščanjem« pri istanbulski konvenciji verjetno hotela okrepiti svoj položaj v razpravah o spreminjanju zakona o splavu pa tudi okrepiti svoj vpliv na napovedano reformo izobraževanja oziroma jo učinkovito preprečiti.
Zato kljub nekaterim prepirom – Franjo Kuharić je med zgražanjem Franja Tuđmana prvi obsodil zločine po Nevihti, kardinal Bozanić pa je z omenjanjem grehov predstavnikov oblasti prispeval k temu, da so se vrnili »rdeči« – zakonska zveza med HDZ in Katoliško cerkvijo tako kakor vse zakonske zveze, sklenjene zaradi koristi, še naprej traja. Približno tako kakor zveza med rakom in morsko vetrnico: rak poskrbi za gibljivost in hrano, morska vetrnica pa ga z ožigalkami ščiti. Vlogi se lahko v našem primeru tudi zamenjata, bistvena je neuničljivost zveze. Oprostite, zakonske zveze!
»Ali je treba uničiti hrvaški narod,« se je na naslovnici časopisa Glas Koncila spraševal njegov urednik don Ivan Miklenić, ki po navadi piše o tem, o čemer cerkveni vodja na Hrvaškem, kardinal Josip Božanić, razmišlja. Duhovniki so več dni grmeli proti ratifikaciji istanbulske konvencije, češ da »uvaja protinaravno in protikrščansko ideologijo spola, s katero bi radi dokončno odpravili razlike med spoloma«.
Po mnenju siškega škofa Vlada Košića zaradi takšne ideologije »otrokom ne bomo smeli reči sin ali hči, ampak Tisto 1 in Tisto 2, starši pa ne bodo več oče in mati, ampak roditelj 1 in roditelj 2«. To bo, skratka, Sodoma in Gomora, in da bi bilo še huje, takšno politiko zagovarja stranka, ki pogosto poudarja, da je demokrščanska. Zato se je Katoliška cerkev odločila, da bo glasno rekla »ne« in organizirala protest, s katerim bi vsaj omajala odločnost premiera Andreja Plenkovića.
»Čas je, da gremo na ulice,« so pozivali škofje. Da ne bi bilo dvoma o tem, kdo je krivec, so se v soboto pred cvetno nedeljo zbrali pred sedežem HDZ in se nato odpravili proti Trgu bana Jelačića. Po nekaterih podatkih se je zbralo 35.000, po drugih 15.000 protestnikov. Težko je natančno vedeti, koliko jih je bilo, saj so trg, odkar je župan Milan Bandić, spremenili v sejmišče.
Zakaj škofje ne gredo na volitve
Toda Plenković se ni pustil zmesti. Zakaj bi se? Pred protestom je vodstvo stranke z dvotretjinsko podporo podprlo Plenkovića. Na seji so se v HDZ glasno spraševali: »Če bi radi škofi usmerjali državno politiko, zakaj ne kandidirajo in zmagajo na volitvah?« Vlada je kljub temu poskusila pridobiti naklonjenost ljudi in tik pred shodom sprejela izjavo, v kateri je pojasnila, da ratifikacija ne uvaja ideologije spola in da je ne bodo poučevali v šolah. Toda cerkveni očetje se niso pustili zmesti. Pravilno so ugotovili, da izjava sama po sebi nima pravne veljave, saj je mogoče konvencijo ratificirati v celoti ali pa sploh ne, a še naprej zmotno vztrajali pri tem, da jim grozi ideologija spola, čeprav je konvencija ne omenja.
Vodstvo HDZ je podprlo predsednika Andreja Plenkovića. FOTO: Antonio Bronić/Reuters
Nato se je minuli teden zgodil čudež. Eden od najbolj zagrizenih nasprotnikov istanbulske konvencije, predsednik Hrvaške škofovske konference Želimir Puljić, ki je vernikom sporočil, da se bodo »sami izključili iz Cerkve«, če bodo podprli konvencijo, je poudaril, da je Hrvaška članica EU. »Nenavadno bi bilo, če bi vsi nekaj sprejeli, mi pa ne. Če začnemo tako razmišljati, bi se morali odločiti za nekakšen svoj brexit,« je poudaril »proevropski« Puljić.
Preobrat
Zakaj se je zgodil takšen nenaden preobrat? Verjetno zato, ker Katoliška cerkev nikoli ni rušila hadezejeve vlade in tudi sedanje ne bo, čeprav bi na čelu države namesto Plenkovića raje videla osebo, ki je bližje Varšavi ali Budimpešti kakor pa »centrali«, kakor Puljić prezirljivo pravi Bruslju. V Cerkvi so po »neuspešnem državnem udaru«, saj je Plenković samo še okrepil svoj položaj, presodili, da jim nadaljnje zaostrovanje ne koristi. Za zdaj HDZ nima druge osebe, ki bi zagotavljala obstanek stranke na oblasti, vse druge politične usmeritve pa so za Cerkev od leta 1989 nesprejemljive.
Takrat so s HDZ zrušili komunistični sistem in vzpostavili nacionalno državo, nato pa z manjšimi spori »v dobrem in zlu« ostali skupaj do danes. Sliši se nekoliko absurdno, toda prav premier Zoran Milanović iz SDP je, da bi zadovoljil kler, preprečil ratifikacijo konvencije, zdaj pa jo bo ratificiral Andrej Plenković iz HDZ. Tako kakor je nekoč Račan iz SDP naredil vse, da bi preprečil odhod hrvaških generalov v Haag, nato pa jih je Sanader iz HDZ brez zadržkov izročil.
Puljićev »preobrat« se resda zdi nepričakovan, a z njim je samo pokazal, kako dosledna je Cerkev v svoji nedoslednosti. Plenkovićevega predhodnika, precej bolj konservativnega Tomislava Karamarka, je Cerkev skorajda izobčila, ker je ogrozil položaj hadezejeve vlade. Levo usmerjenim vladam je očitala, da niso narodne, upoštevala pa ni niti ene same kritike na račun HDZ, ki ji med drugim sodijo zaradi korupcije. Ni se zmenila niti za kritiko Saše Pavlića, ki je protestno zaradi nakupa vojaških letal namesto zdravil za otroke s težkim križem na hrbtu prepešačil 200 kilometrov od Reke do Zagreba.
Proti ratifikaciji istanbulske konvencije je na Hrvaškem protestiralo več tisoč ljudi. FOTO: Antonio Bronić/Reuters
Katoliška cerkev ne podpira HDZ iz ljubezni do nje, ampak tudi zaradi svojih koristi. Dokler je na oblasti ta stranka, nihče nič ne sprašuje o njenih sumljivih poslih, zapravljanju državnega denarja in privilegijih, ki kažejo, da državni zakoni zanje ne veljajo. To dokazuje tudi najnovejši »naključno« odkrit, 20 let star primer pedofilije v Splitu, pri katerem si je Cerkev vzela pravico, da ga najprej sama razišče in šele nato prepusti državnim organom. V drugih državah bi rekli, da so primer zamolčali ali ovirali preiskavo, na Hrvaškem, kjer duhovnike zaradi pedofilije obsojajo na pogojno ali družbeno koristno delo, pa se o tem ne sprašujejo.
Rak in morska vetrnica
Nekateri Cerkvin obrat glede konvencije povezujejo z mnenjem Svetega sedeža, ki se mu konvencija ne zdi tako sporna, toda njegovega vpliva na hrvaške duhovnike ni treba precenjevati. Resda se še ni našel duhovnik, ki bi si tako kakor tisti na Poljskem odkrito želel, da bi se »papež združil z Bogom«, a se tudi to lahko kmalu zgodi. Cerkev je s »popuščanjem« pri istanbulski konvenciji verjetno hotela okrepiti svoj položaj v razpravah o spreminjanju zakona o splavu pa tudi okrepiti svoj vpliv na napovedano reformo izobraževanja oziroma jo učinkovito preprečiti.
Zato kljub nekaterim prepirom – Franjo Kuharić je med zgražanjem Franja Tuđmana prvi obsodil zločine po Nevihti, kardinal Bozanić pa je z omenjanjem grehov predstavnikov oblasti prispeval k temu, da so se vrnili »rdeči« – zakonska zveza med HDZ in Katoliško cerkvijo tako kakor vse zakonske zveze, sklenjene zaradi koristi, še naprej traja. Približno tako kakor zveza med rakom in morsko vetrnico: rak poskrbi za gibljivost in hrano, morska vetrnica pa ga z ožigalkami ščiti. Vlogi se lahko v našem primeru tudi zamenjata, bistvena je neuničljivost zveze. Oprostite, zakonske zveze!
