Inšpektorji le trikrat brez pripomb

Skupna akcija: Pregledali so sto naprav, ki lahko povzročijo večje onesnaženje
Fotografija: Tudi požar v obratu za predelavo odpadkov Ekosistemi v Zalogu je bil eden od razlogov za poostren nadzor. Foto Tomi Lombar
Odpri galerijo
Tudi požar v obratu za predelavo odpadkov Ekosistemi v Zalogu je bil eden od razlogov za poostren nadzor. Foto Tomi Lombar

Ljubljana – Slovenski inšpektorji so v pol leta pregledali sto naprav, ki lahko povzročijo večje onesnaženje. Ugotovitve njihovega nadzora so katastrofalne, saj nepravilnosti niso odkrili le v treh primerih: pri družbi v stečaju in dveh delujočih; ena od njih je celjska sežigalnica. V teh dneh na teren odhajajo še gradbeni inšpektorji. Obisk lahko pričakujeta 102 zavezanca.

Po katastrofah leta 2017 v Kemisu in Ekosistemovem obratu za predelavo odpadkov se je takratna ministrica za okolje Irena Majcen odločila, da morajo naprave in obrati, ki pomenijo večje tveganje za onesnaženje okolja, pod natančnejši drobnogled inšpektorjev. V izredni inšpekcijski nadzor so se poleg inšpekcije za okolje in naravo lani jeseni vključili še predstavniki Arsa, inšpektorat za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, energetski inšpektorji ter inšpektorji urada za kemikalije. Do konca leta so pregledali 70 zavezancev, letos še trideset.

Nobene napake do zdaj niso odkrili le v celjski Energetiki, v Nafti Petrochemu v stečaju in v še eni letos pregledanih družb, katere imena pa do konca postopka na inšpektoratu za okolje in prostor (Irsop) ne želijo izdati. Glavna inšpektorica Irsopa Dragica Hržica je za Delo dejala, da se je izkazalo, da dikcija OVD ni vedno dovolj jasna, da naša zakonodaja večkrat »striže« z drugimi ter da so pripravili kar nekaj predlogov za izboljšanje zakona o varstvu okolja in skupnega nadzora naprav Seveso: »Največji problem je, da okoljska zakonodaja posega na delovno področje in na področje notranjih zadev.«


Zgledna celjska sežigalnica


Poostren nadzor obratov in naprav večjega tveganja. Foto Dk / Mx
Poostren nadzor obratov in naprav večjega tveganja. Foto Dk / Mx


Po nadzoru v celjski sežigalnici, kjer so lani sežgali 29.000 ton odpadkov, lahko predvsem Celjani mirno spijo. »Dobra kondicija takega objekta je odvisna predvsem od vlaganj v vzdrževanje in posodabljanje ter od dobrega sistema kontrole, monitoringov požarne varnosti, energetskih naprav … Seveda pa so to živi sistemi, ki stoodstotne varnosti ne morejo zagotoviti in v katerih je vsak najmanjši odklon lahko preplah,« pravi Marija Zabukovnik, vodja celjske toplarne, ki deluje v sklopu Energetike. Vzdrževanje naprave stane povprečno četrt milijona na leto. Iskati prihranke v vzdrževanju se na koncu vedno izkaže za drago. »Četudi kratkoročno prihraniš, to dolgoročno gotovo pomeni slabše stanje objekta in večje poznejše vložke,« se strinja Zabukovnikova.


Največ napak našli energetski inšpektorji


»Največji problem je, da okoljska zakonodaja posega na delovno področje in na področje notranjih zadev,«  meni glavna inšpektorica Irsopa Dragica Hržica.
»Največji problem je, da okoljska zakonodaja posega na delovno področje in na področje notranjih zadev,«  meni glavna inšpektorica Irsopa Dragica Hržica.


Pri 26 zavezancih inšpektorji za okolje niso ugotovili kršitev predpisov in okoljevarstvenega dovoljenja (OVD). Med temi trije zavezanci v času nadzora niso obratovali zaradi stečajnega postopka. Okoljski inšpektorji se strinjajo, da bi bilo v takšnih primerih dobro, da se stečajni upravitelji prednostno lotijo odstranjevanja nevarnih snovi in odpadkov ter skrbijo za vzdrževanje elektroenergetske opreme, naprav in napeljav. Medtem ko pri inšpekcijskem nadzoru varstva pred požarom ter zaščite in reševanja niso ugotovili večjih kršitev, so energetski inšpektorji pri nizkonapetostnih inštalacijah in strelovodni zaščiti ter strokovni usposobljenosti upravljavcev energetskih naprav izdali 36 ureditvenih odločb oziroma izrekli 94 opozoril na zapisnik. Inšpekcija za kemikalije je pri nadzoru skladišč nevarnih kemikalij odkrila nepravilnosti v sedmih primerih.



Kakšna pa je pri nas praksa dozidav k proizvodnim obratom, kjer najmanjša nesreča lahko povzroči okoljsko katastrofo? Gradbeni inšpektorji bodo štiri mesece preverjali, ali zavezanci objekte uporabljajo skladno z uporabnimi in gradbenimi dovoljenji. V primerih kršitev lahko z odločbo prepovejo uporabo objekta ali dela objekta. Eden najbolj znanih primerov črne gradnje je montažni objekt za skladiščenje plastike iz leta 2005 v trboveljskem Lafargeu Cementu, ki pa ga niso odkrili inšpektorji, ampak mediji.

Komentarji: