Janez Lenarčič vendarle prejel blagoslov ministrov
Predlogu so nasprotovali samo trije ministri iz vrst Socialnih demokratov, saj kandidat nima »demokratične legimitete«.
Odpri galerijo
Lenarčič kljub včerajšnji hudi krvi med strankami očitno uživa podporo večine ministrov. FOTO: Damjan Žibert/Delo
Ljubljana – Vlada je na twitterju sporočila, da za člana evropske komisije predlaga Janeza Lenarčiča. »Gre za izkušenega kandidata z dolgoletnimi vrhunskimi referencami s področja mednarodnih in evropskih zadev, ki izpolnjuje vsa zahtevana merila,« so obrazložili.
Premier Marjan Šarec, ki je po koncu seje brez besed odšel mimo novinarjev, se je pred današnjim glasovanjem na facebooku zagovarjal pred ostrimi puščicami, ki zaradi izbire Lenarčiča prihajajo iz koalicijskih in opozicijskih vrst. Nasprotovali so mu zlasti v stranki SD, kjer kot edini niso podprli njegove kandidature, medtem ko so drugi koalicijski partnerji navkljub nasprotovanju načinu izbiranja, glasovali zanj. Pred glasovanjem so bili glede podpore skrivnostni.
Andreja Katič, pravosodna ministrica iz stranke SD, je povedala, da bi morali storiti več, zato da bi državljani Evrope imeli večje zaupanje v evropske institucije. »V okviru tega spodbujamo, da se kandidati predstavijo javnosti. Razočarani smo, da kandidat nima te demokratične legimitete,« je nanizala in dodala, da je bil prav to njihov povod, da so glasovali proti. Izrazila je tudi pomislek glede postopka izbire.
»Sam predsednik vlade je prevzel kritiko nase. To je vzel kot opomin ali pridržek ter da bo mogoče v prihodnje drugače ravnal,« je pojasnila. Na vprašanje, kako bodo njihovi poslanci ravnali na predstavitvi v državnem zboru in zaslišanju v evropske parlamentu, pa je odgovorila, da je za komentiranje tega še prezgodaj.
Ministri iz vrst SMC so kandidata za evropskega komisarja podprli, so potrdili na twitterju. Njihova ministrica Ksenija Klampfer je razkrila, da menijo, da gre za dobrega in kompetentnega kandidata. »Predsedniki strank so sicer opozorili na sam postopek, razprava je bila opravljena, odločitev pa je bila 13 glasov za in trije proti.«
Karl Erjavec, prvak Desusa in obrambni minister, je po glasovanju dejal, da sta tako postopek kot tudi kandidat odlična.
Za prvaka NSi Mateja Tonina je Lenarčič v danih okoliščinah dobra izbira s primernimi strokovnimi kompetencami, medtem ko je predsednik SDS Janez Janša Šarčevo potezo, da ga predlaga, ocenil kot dvojni strel v koleno, saj bi premier njegovo znanje potreboval doma ob prihajajočem predsedovanju Uniji, poleg tega pa je po neambiciozen, saj ne poznamo nobenega njegovega predloga, še zapiše opozicijski prvak.
Lenarčič v diplomatskih krogih ni neznano ime. Trenutno vodi stalno predstavništvo Slovenije pri Evropski uniji v Bruslju, pred tem je v kabinetu tedanjega premiera Mira Cerarja opravljal delo državnega sekretarja, zadolženega za zunanje in evropske zadeve.
Univerzitetni diplomirani pravnik, letnik 1967, se je po študiju na ljubljanski pravni fakulteti zaposlil na zunanjem ministrstvu, nato je služboval pri stalni misiji naše države pri Organizaciji združenih narodov v New Yorku. Tam je bil tudi nadomestni predstavnik Slovenije v varnostnem svetu OZN, od tam se je vrnil na Mladiko.
Leta 2001 je postal desna roka predsednika vlade Janeza Drnovška za področje mednarodnih odnosov, leto kasneje pa je postal njegov državni sekretar. Še leto kasneje se je kot izredni pooblaščeni veleposlanik odpravil na Dunaj, kjer je zasedel položaj vodje Stalnega predstavništva pri Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse). Leta 2005 je predsedoval njegovemu stalnemu svetu, leto kasneje pa se je vrnil v domovino, kjer ga je Janševa vlada imenovala za državnega sekretarja za evropske zadeve; ena njegovih osrednjih nalog je bila vodenje delovne skupine za slovensko predsedovanje Uniji.
Leta 2008 je postal novi direktor urada Ovseja za demokratične institucije in človekove pravice, pri čemer ga je potrdilo vseh 56 držav te organizacije. Tekoče govori angleško in francosko, pred desetletjem je prejel francosko odlikovanje oficir legije časti.
Kandidat se mora zdaj predstaviti še državnozborskemu odboru, pristojnemu za zadeve EU, kasneje pa bo moral prestati tudi zaslišanje v evropskem parlamentu. Šarec je ocenil, da lahko glede na sestavo domačega odbora za zunanjo politiko pričakujemo tudi negativno mnenje, o rezervnih scenarijih, če se to uresniči, pa včeraj ni hotel govoriti. Opozicija (SDS, NSi in SNS) ima sedem glasov, koalicija devet, zunajkoalicijska Levica dva, narodna skupnost pa en glas.
»Izpostaviti velja, da ko bo vlada odločila o tem in se bo o njenem predlogu seznanil pristojni odbor državnega zbora, bo to šele začetek procesa imenovanja evropskega komisarja. Če mi bo tovrstno zaupanje izkazala tudi slovenska vlada, se zavedam, da si bom moral najprej pridobiti zaupanje predsednice evropske komisije Ursule von der Leyen, nato pa še pristojnega odbora v evropskem parlamentu,« je včeraj v zahvali za premierovo zaupanje zapisal komisarski kandidat.
Danes je v pisnem odzivu izpostavil, da bi si želel enotne podpore, saj bi mu ta prišla zelo prav pri naslednjih korakih.
Premier Marjan Šarec, ki je po koncu seje brez besed odšel mimo novinarjev, se je pred današnjim glasovanjem na facebooku zagovarjal pred ostrimi puščicami, ki zaradi izbire Lenarčiča prihajajo iz koalicijskih in opozicijskih vrst. Nasprotovali so mu zlasti v stranki SD, kjer kot edini niso podprli njegove kandidature, medtem ko so drugi koalicijski partnerji navkljub nasprotovanju načinu izbiranja, glasovali zanj. Pred glasovanjem so bili glede podpore skrivnostni.
Andreja Katič, pravosodna ministrica iz stranke SD, je povedala, da bi morali storiti več, zato da bi državljani Evrope imeli večje zaupanje v evropske institucije. »V okviru tega spodbujamo, da se kandidati predstavijo javnosti. Razočarani smo, da kandidat nima te demokratične legimitete,« je nanizala in dodala, da je bil prav to njihov povod, da so glasovali proti. Izrazila je tudi pomislek glede postopka izbire.
»Sam predsednik vlade je prevzel kritiko nase. To je vzel kot opomin ali pridržek ter da bo mogoče v prihodnje drugače ravnal,« je pojasnila. Na vprašanje, kako bodo njihovi poslanci ravnali na predstavitvi v državnem zboru in zaslišanju v evropske parlamentu, pa je odgovorila, da je za komentiranje tega še prezgodaj.
Ministri iz vrst SMC so kandidata za evropskega komisarja podprli, so potrdili na twitterju. Njihova ministrica Ksenija Klampfer je razkrila, da menijo, da gre za dobrega in kompetentnega kandidata. »Predsedniki strank so sicer opozorili na sam postopek, razprava je bila opravljena, odločitev pa je bila 13 glasov za in trije proti.«
Karl Erjavec, prvak Desusa in obrambni minister, je po glasovanju dejal, da sta tako postopek kot tudi kandidat odlična.
Za prvaka NSi Mateja Tonina je Lenarčič v danih okoliščinah dobra izbira s primernimi strokovnimi kompetencami, medtem ko je predsednik SDS Janez Janša Šarčevo potezo, da ga predlaga, ocenil kot dvojni strel v koleno, saj bi premier njegovo znanje potreboval doma ob prihajajočem predsedovanju Uniji, poleg tega pa je po neambiciozen, saj ne poznamo nobenega njegovega predloga, še zapiše opozicijski prvak.
Od Drnovška do Janše
Lenarčič v diplomatskih krogih ni neznano ime. Trenutno vodi stalno predstavništvo Slovenije pri Evropski uniji v Bruslju, pred tem je v kabinetu tedanjega premiera Mira Cerarja opravljal delo državnega sekretarja, zadolženega za zunanje in evropske zadeve.
PREBERITE ŠE:
Pogovor Janeza Lenarčiča za Sobotno prilogo
Pogovor Janeza Lenarčiča za Sobotno prilogo
Univerzitetni diplomirani pravnik, letnik 1967, se je po študiju na ljubljanski pravni fakulteti zaposlil na zunanjem ministrstvu, nato je služboval pri stalni misiji naše države pri Organizaciji združenih narodov v New Yorku. Tam je bil tudi nadomestni predstavnik Slovenije v varnostnem svetu OZN, od tam se je vrnil na Mladiko.
Leta 2001 je postal desna roka predsednika vlade Janeza Drnovška za področje mednarodnih odnosov, leto kasneje pa je postal njegov državni sekretar. Še leto kasneje se je kot izredni pooblaščeni veleposlanik odpravil na Dunaj, kjer je zasedel položaj vodje Stalnega predstavništva pri Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse). Leta 2005 je predsedoval njegovemu stalnemu svetu, leto kasneje pa se je vrnil v domovino, kjer ga je Janševa vlada imenovala za državnega sekretarja za evropske zadeve; ena njegovih osrednjih nalog je bila vodenje delovne skupine za slovensko predsedovanje Uniji.
Leta 2008 je postal novi direktor urada Ovseja za demokratične institucije in človekove pravice, pri čemer ga je potrdilo vseh 56 držav te organizacije. Tekoče govori angleško in francosko, pred desetletjem je prejel francosko odlikovanje oficir legije časti.
Naslednja ovira: državni zbor
Kandidat se mora zdaj predstaviti še državnozborskemu odboru, pristojnemu za zadeve EU, kasneje pa bo moral prestati tudi zaslišanje v evropskem parlamentu. Šarec je ocenil, da lahko glede na sestavo domačega odbora za zunanjo politiko pričakujemo tudi negativno mnenje, o rezervnih scenarijih, če se to uresniči, pa včeraj ni hotel govoriti. Opozicija (SDS, NSi in SNS) ima sedem glasov, koalicija devet, zunajkoalicijska Levica dva, narodna skupnost pa en glas.
»Izpostaviti velja, da ko bo vlada odločila o tem in se bo o njenem predlogu seznanil pristojni odbor državnega zbora, bo to šele začetek procesa imenovanja evropskega komisarja. Če mi bo tovrstno zaupanje izkazala tudi slovenska vlada, se zavedam, da si bom moral najprej pridobiti zaupanje predsednice evropske komisije Ursule von der Leyen, nato pa še pristojnega odbora v evropskem parlamentu,« je včeraj v zahvali za premierovo zaupanje zapisal komisarski kandidat.
Danes je v pisnem odzivu izpostavil, da bi si želel enotne podpore, saj bi mu ta prišla zelo prav pri naslednjih korakih.
