Janša v protestih vidi organizirano grožnjo s smrtjo

Po policiji zdaj na udaru stranke SDS še tožilci, Drago Šketa ne zanika spornega javnega diskurza.
Fotografija: Janez Janša je v ostrem pismu Dragu Šketi očital, da zanemarja svojo zakonsko vlogo. FOTO: Uroš Hočevar/Delo
Odpri galerijo
Janez Janša je v ostrem pismu Dragu Šketi očital, da zanemarja svojo zakonsko vlogo. FOTO: Uroš Hočevar/Delo

Ljubljana – Kritika in videz poskusa vplivanja vladajoče stranke SDS na delo tako policije kot zdaj še tožilstva prehajata v novo fazo. Kritično pismo Janeza Janše generalnemu državnem tožilcu Dragu Šketi, v katerem mu je očital celo, da bo odgovoren za stopnjevanje spodbujanja nasilja, bo premiera morda stalo celo ustavne obtožbe.

​Generalni državni tožilec Drago Šketa je pred dnevi prejel ogorčeno pismo Janez Janša, v katerem navaja, da smo zadnje mesece priča stopnjevanim in organiziranim grožnjam s smrtjo. Šel je celo tako daleč, da Šketi pripisuje odgovornost za morebitne žrtve.

Preberite še: Janša po zaupnico le, če bo okrepil svoj položaj

»Zaradi očitnega zanemarjanja svoje zakonske vloge ste odgovorni za stopnjevanje spodbujanja k nasilju, s tem pa prevzemate tudi neposredno odgovornost za posledice, ki jih organizirane grožnje s smrtjo, javno podpiranje takšnega početja ter pasivnost pristojnih organov slej ko prej prinesejo. Za vsako morebitno žrtev organiziranih groženj s smrtjo boste neposredno odgovorni,« je bil oster Janša.

Predsednik vlade se je obregnil ob petkove proteste, v katerih je zaznati parole »smrt janšizmu, svoboda narodu«. Janša je namreč prepričan, da poziv pomeni neposredno grožnjo njemu in njegovim podpornikom. Ocenil je, da državno tožilstvo dogajanje spremlja pasivno, v nekaterih primerih ga posredno celo vzpodbuja.

Pismo sklene z mislijo, da nikjer po svetu, kljub množičnim in mestoma nasilnim protestom, ni bilo mogoče zaslediti nekaj tako skrajnega, kot se dogaja pri nas: organizirane grožnje s smrtjo celotni demokratični politični opciji.


Vse več nestrpnosti in sovražnosti


Potem ko se je novica o pismu pojavila v medijih, ga je včeraj Janša v celoti objavil tudi na twitterju. Odzval pa se je tudi Šketa.
Med drugim je dejal, da tudi sam že več let opaža, da se v javnem diskurzu pojavlja vse več nestrpnosti, sovražnosti in grobosti.
Izpostavil je, da državni tožilci niso tisti, ki bi mogli odločilno vplivati na družbeno klimo in ustrezno visoko odgovornost za izbiro besed pri javnem izražanju, saj je kazenska zakonodaja tisto skrajno sredstvo za zavarovanje družbe pred najbolj nevarnimi dejanji.

Kot že večkrat v preteklosti, ko je bilo tožilstvo tarča raznih očitkov, je Šketa poudaril, da so državni tožilci skladno z zakonodajo pri svojem delu samostojni in neodvisni, vezani na zakon in ustavo ter splošna načela mednarodnega prava. »To zakonsko določbo spoštujem in državnim tožilcem v posameznih zadevah nikoli ne dajem usmeritev, navodil ali kakorkoli drugače posegam v njihovo odločanje.«

Preberite še: Opozicija za volitve, a ni enotna, kako do njih

»Državno tožilstvo je bilo in bo tudi v prihodnje zavezano k ažurnemu in strokovno argumentiranemu odzivanju na vsa tista ravnanja, ki so z zakonom določena kot kazniva zato, ker so v nasprotju s splošnim družbenim sistemom vrednost in norm. S takšnim ravnanjem izpolnjujemo svoje poslanstvo in prispevamo k utrjevanju vladavine prava v naši državi,« je prepričan Šketa.


Ne smejo slediti navodilom


Ministrica za pravosodje Lilijana Kozlovič izpostavlja, da morajo biti primeri spodbujanja nestrpnosti in sovraštva do kogarkoli obravnavani z ustrezno pozornostjo in hitrostjo, v okviru prekrškovnega ali pa kazenskega postopka. »Presoja posameznih ravnanj je v domeni organov odkrivanja in pregona, ki so pri svojem delu samostojni in glede tega ne prejemajo in ne sledijo nobenim navodilom. Zato jim moramo dopustiti, da svoje delo opravijo korektno in strokovno, če pa bi se izkazalo, da temu ni bilo tako, pa so za to na voljo ustrezni nadzorni mehanizmi, kot je tudi institut službenega nadzora, ki je v domeni tožilske organizacije,« pravi ministrica.


Grožnja mora biti konkretizirana


Blaž Kovačič Mlinar, odvetnik in strokovnjak za kazensko pravo, glede poziva k »smrti janšizmu« poudarja, da sta glede tega tako kazenski zakonik kot sodna praksa jasna. »Grožnja mora biti konkretizirana na določeno osebo. Pa še to mora biti iz vseh okoliščih, ki jih na koncu presoja sodišče, jasno, da je šlo resnično za grožnjo. Četudi se oškodovanec počuti ogroženega zaradi izrečenih besed, je treba vedno presojati v konteksu z drugimi okoliščinami, predvsem pa mora biti izkazana resnost in verjetnost posledic,« je pojasnil.

Tudi recimo grožnja neki instituciji, denimo policiji, kot morda celo kakšnim drugim pojavom ali strankarski pripadnosti, se ne more obravnavati kot kaznivo dejanje in tožilci imajo v tem primeru zvezane roke. V vsakem primeru pa se to ne preganja po uradni dolžnosti, temveč le na predlog oškodovanca.

Komentarji: