Kaj je s strategijo proti koroni v domovih za starejše?

Skupnost socialnih zavodov Slovenije ponovno kritična do (ne)ukrepanja ministrstva za zdravje; trdi, da to po šestih tednih še vedno nima strategije za preprečevanje koronavirusa.
Fotografija: Domovi za starejše so za »bitko« proti covidu-19 kadrovsko, prostorsko in tehnično podhranjeni. FOTO: Jure Eržen/Delo
Odpri galerijo
Domovi za starejše so za »bitko« proti covidu-19 kadrovsko, prostorsko in tehnično podhranjeni. FOTO: Jure Eržen/Delo

Ljubljana – V Skupnosti socialnih zavodov Slovenije (SSZS) so še naprej kritični do (ne)ukrepov ministrstva za zdravje, ki naj bi bilo soodgovorno za to, da je epidemija koronavirusa pri nas zahtevala največ žrtev v vrstah oskrbovancev domov za starejše. Šest tednov od razglasitve epidemije v Sloveniji ministrstvo za zdravje še vedno nima enotne in strokovno utemeljene strategije za preprečevanje širjenja virusa Sars-CoV-2 v domovih za starejše, so opozorili danes.
 
Odzvali so se tudi na zaplet v ptujski bolnišnici, kamor naj bi prvotno premestili štirideset oskrbovancev doma za starejše iz Ljutomera, a je minister za zdravje Tomaž Gantar od namere zaradi nasprotovanja zaposlenih v bolnišnici odstopil. V Skupnosti pravijo, da gre za »upor s trditvami, da niso pripravljeni in usposobljeni za varno delo« z bolniki, okuženimi s koronavirusom.

»Če to velja za bolnišnico, kako lahko minister za zdravje prelaga odgovornost na zaposlene in vodstva domov za starejše, ki niso zdravstvene ustanove?« se sprašujejo v prepričanju, da si starejši »takšnega odnosa ne zaslužijo« in da bosta v aktualni krizi vendar zmagali solidarna skrb ter empatija.
 

Dosledna osamitev starejših je nujna


Skupnost socialnih zavodov ministru za zdravje Tomažu Gantarju očita, da po šestih tednih od epidemije še vedno nima enotne in strokovno utemeljene strategije za preprečevanje širjenja virusa Sars-CoV-2 v domovih za starejše. Foto Jože Suhadolnik/Delo
Skupnost socialnih zavodov ministru za zdravje Tomažu Gantarju očita, da po šestih tednih od epidemije še vedno nima enotne in strokovno utemeljene strategije za preprečevanje širjenja virusa Sars-CoV-2 v domovih za starejše. Foto Jože Suhadolnik/Delo

 
Sicer pa se domovi za starejše po mnenju Skupnosti poleg izzivov, ki jih prinaša neznanka v obliki virusa, soočajo tudi z navodili in zahtevami pristojnih, ki se »nenehno spreminjajo in ne upoštevajo najboljših domačih in tujih praks«. Vse dosedanje izkušnje jasno in nedvoumno kažejo, trdijo v Skupnosti, da je širjenje koronavirusa v domovih za starejše mogoče učinkovito zajeziti le z dosledno osamitvijo vseh stanovalcev s covidom-19 zunaj domov. Vztrajajo, da so domovi za »bitko« proti tej bolezni kadrovsko, prostorsko in tehnično podhranjeni in pozivajo pristojne, da pri obravnavi obolelih starostnikov »krepijo družbeno solidarnost, medgeneracijsko povezanost, empatijo in enakopravnost vseh državljank in državljanov ter se vzdržijo vseh dejanj, ki bi lahko prispevala k stigmatizaciji in odklanjanju bolnih«.


»Domovi so prepuščeni sebi«

 
»Domovi za starejše, ki so epidemijo pričakali povsem zasedeni in kadrovsko podhranjeni, so pri skrbi za preprečevanje in zajezitev širjenja virusa Sars-CoV-2 ostali prepuščeni sami sebi. Čeprav je Skupnost ministrstvu za zdravje že marca predlagala osamitev vseh stanovalcev s covidom-19 na drugih lokacijah, predloga niso upoštevali. Pristojni so se zapletali s številnimi neusklajenimi izjavami: od zamisli, da bi iz domov selili domnevno zdrave stanovalce, nasvetov svojcem, da vzamejo bližnje iz domov, do neutemeljenih trditev, da so bolnišnice pripeljali v domove. V tem obdobju so domovi prejeli kar petindvajset različnih dokumentov z navodili ministrstva za zdravje, šest navodil ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter še dodatnih šestnajst dokumentov z navodili drugih deležnikov, kot sta Nacionalni inštitut za javno zdravje in Zbornica zdravstvene in babiške nege – Zveza,« je še povedala Valerija Lekić Poljšak, predsednica skupščine Skupnosti socialnih zavodov Slovenije.

Komentarji: