Kako pogosto v smeti odvržete še uporabno hrano?

Slovenci zavržemo ogromno hrane – povprečno vsak izmed nas kar 68 kg na leto.* Polovica odpadne hrane je iz gospodinjstev, večini pa bi se lahko izognili s spremenjenim odnosom, načrtovanjem in premislekom. Kaj lahko naredi vsak izmed nas, da to statistiko popravimo?
 

Vzroki za zavrženo hrano so različni

Vzemite si minuto in premislite: koliko hrane ste zavrgli v tem tednu in zakaj? Bi se temu lahko izognili? Povprečno vsak od nas na leto zavrže 68 kg hrane,* kar pomeni skoraj 20 dekagramov hrane dnevno (približno toliko tehtajo 4 manjše žemljice).

Eden pomembnejših vzrokov za tako veliko količino zavržene hrane je zagotovo dejstvo, da o tem niti ne razmišljamo. Pri tem pa običajno spregledamo še dvoje: za pridelavo hrane, ki smo jo zavrgli, je bilo porabljenih precej naravnih virov (npr. vode), metanje hrane v smeti pa tudi za našo denarnico ni dobro.

Večino hrane zavržemo predvsem zato, ker
•    obrokov ne načrtujemo,
•    skuhamo preveč,
•    se v trgovino odpravimo brez načrta in nakupovalnega listka,
•    ne premislimo, kako bomo porabili odprte oziroma načete sestavine,
•    živila nepravilno shranimo,
•    nismo več prepričani o varnosti izdelkov (rok uporabe, predolgo odprto ipd.),
•    živilo na pogled ni več lepo (recimo obtolčena jabolka, porjavele banane).
 

Kaj lahko naredi vsak posameznik

Včasih se res zgodi, da spregledamo kakšen rok uporabe ali pa na kuhinjskem pultu pozabimo tetrapak mleka, ki se čez noč skisa. Vseeno pa se lahko večini zavržene hrane izognemo tako, da se nakupovanju, shranjevanju in kuhanju hrane aktivno posvetimo. Več kot polovico količine zavržene hrane (52 odstotkov) namreč proizvedejo gospodinjstva, gostinstvo in strežba hrane približno 30 odstotkov, distribucija in trgovina z živili desetino ter proizvodnja 8 odstotkov.


 

Zmanjševanje količine zavržene hrane se začne pri nakupovanju

Prvo napako običajno naredimo že pri nakupovanju, ker ga ne načrtujemo ali pa se v trgovino odpravimo s praznim želodcem in velikimi očmi. Zato najprej začnite načrtovati jedilnik, kjer predvidite tudi porabo hrane od prejšnjega dne, ne pozabite pa upoštevati tudi morebitnih obiskov restavracij. Nato izdelajte natančen nakupovalni listek, poleg tega pa upoštevajte še naslednje nasvete:
•    dobro preglejte hladilnik in shrambo, da vidite, katera hrana je že doma (ta hrana naj bo na jedilniku prva na vrsti);
•    na nakupovalni listek vključite natančno količino sestavin (npr. namesto bučke napišite 4 majhne bučke);
•    sveže sestavine kupujte v manjših količinah in se ponje raje odpravite sproti ali pa jih ustrezno pripravite in zamrznite (vsa sveža zelišča lahko narežete in skupaj z oljčnim oljem zamrznete v pladnju za ledene kocke – tako bodo vedno pri roki, ko jih boste potrebovali);
•    sami stehtajte sadje in zelenjavo, kot je želite; v večjih pakiranjih izbirajte živila, ki se ne pokvarijo hitro (čebulo, krompir, jabolka, korenje ipd.).

Prvo in najpomembnejše pravilo pa, kot rečeno, ostaja podrobno in natančno načrtovanje – tako obrokov kot nakupov.


 

Kako shranjevati hrano doma, da čim dlje ostane sveža

Da nam hrana ne bo ostajala in se kvarila v domačem hladilniku in shrambi, sledite nekaj preprostim ukrepom.

Za začetek uredite hladilnik (nastavljen naj bo na temperaturo med 0 in 4 °C):
•    določite dan v tednu, ko boste pregledali hladilnik in načrtovali, kaj je treba najprej porabiti, da se ne pokvari;
•    določite tudi dan, ko se pojedo le ostanki kuhane hrane;
•    na zadnjem delu hladilnika naj bo shranjena hrana, ki je obstojna dlje; v vratih in na vrhu hladilnika, kjer je temperatura najvišja, shranjujte najmanj občutljiva živila (sokove, mezge, omake, ostanke že pripravljenih obrokov ...); nad predali za sadje in zelenjavo je najhladneje, zato tja pospravite meso, ribe in morske sadeže;
•    ko presežke hrane zamrznete, na embalažo napišite datum, da se izognete dvomom;
•    določite časovni interval, kdaj boste izpraznili zamrzovalnik (odvisno od velikosti) – tako boste v redne obroke aktivneje vključevali tudi zamrznjeno hrano, kar pomeni, da je boste manj kupovali in tudi manj zavrgli.

Posvetite pa se tudi urejanju shrambe in kuhinjskega pulta:
•    preglejte rok uporabe in živila z najkrajšim rokom postavite na najbolj dostopno in vidno mesto;
•    banane, avokado, paradižnik, breskve in hruške obvezno ločite od krompirja, jabolk, zelene listnate zelenjave, jagodičevja in paprik (ta živila povzročajo hitrejše dozorevanje prvih);
•    shranjujte – zamrznite, vložite, fermentirajte, vkuhajte, posušite. Metod, kako hrano shraniti za dlje časa, je veliko;
•    pozabite na popolnost in uporabite tudi nepopolna živila (obtolčeno jabolko je včasih še boljše od popolnega).
 

Kako lahko skuhamo več iz manj in posledično manj tudi zavržemo

Prišli smo še do najtežjega dela, ki pa je obenem tudi najzabavnejši in najbolj kreativen. Kuhanje brez ostankov in kuhanje z nenavadnimi sestavinami ni nemogoče in ni težko! V Sparu Slovenija so se z namenom, da bi javnost ozavestili o problemu zavržene hrane in vas spodbudili h gospodarnejšemu ravnanju s hrano, povezali z vrhunskim slovenskim chefom Markom Pavčnikom. Skupaj so pripravili zanimivo spletno serijo videov z naslovom Video za v smeti, ki jih lahko spremljate na FB profilu Spar Slovenija in portalu Hrana ne sodi v smeti. Zakaj video za v smeti? Ker je bolje, da tam pristane video kot pa hrana iz hladilnika.





Vas zanima, kaj je Marko Pavčnik pripravil iz starega, suhega kruha? Vrhunske krušne drobtine z zelišči, ki jih lahko porabite na različne načine. Kako jih pripraviti in kako jih porabiti, si oglejte v videu za v smeti.



Poleg tega je Marko pripravil še recept za pasto misto iz različnih vrst testenin, kruhovo sladico, zelenjavni fond, ki je mala skrivnost vseh pravih kuharjev, pripravlja pa še veliko drugega. Spremljajte ga tudi vi, dodatne nasvete za zmanjševanje količine zavržene hrane pa preberite na strani Hrana ne sodi v smeti. S skupnimi močmi nam bo uspelo popraviti nezavidljivo statistiko.

*Vir statističnih podatkov o količini zavržene hrane v Sloveniji: SURS. Podatki veljajo za leto 2018.