Katere koronaomejitve še vedno veljajo?
Pred napovedanim skorajšnjim sproščanjem ukrepov za zajezitev koronavirusa smo pregledali, katere ukrepe moramo še vedno upoštevati.
Hitri antigenski testi
S 1. februarjem je Slovenija uvedla slovensko covidno potrdilo, po katerem je za priznanje okužbe z novim koronavirusom dovolj pozitiven hitri antigenski test (HAG). Na brezplačno PCR-testiranje je mogoče le še z napotilom zdravnika. Za zaščito je treba uporabljati vsaj kirurške maske tipa II ali IIR.
Ne glede na to, ali imajo osebe s pozitivnim HAG-testom simptome ali ne, zanje velja potrjena okužba s koronavirusom.
Če je test negativen, oseba pa ima znake okužbe dihal, ki vztrajajo 72 ur, mora po tem času znova na hitri test. V tem času se mora izolirati. Če je ponovljeni test kljub zdravstvenim težavam negativen, je priporočljiv obisk osebnega zdravnika.
Testi PCR
PCR-testiranje je na voljo tistim, ki jih nanj napoti zdravnik, ter samoplačnikom, ki test potrebujejo iz nezdravstvenih razlogov, denimo za prehajanje državnih meja. Novo potrdilo namreč velja samo v Sloveniji.
Prehod v druge države je mogoč z evropskim covidnim potrdilom, ki pa se mu je 1. februarja spremenila veljavnost. Po priporočilih EU covidno potrdilo polno cepljenih, starejših od 18 let, velja 270 dni. Ob prejemu poživitvenega odmerka s cepivom mRNK proti covidu-19 pa veljavnost potrdila ostaja neomejena.
Tudi prebolevnikom, ki so prvo cepljenje opravili v 180 dneh po okužbi s koronavirusom oziroma v 240 dneh po preboleli okužbi do 14. septembra 2021, potrdilo velja 270 dni po cepljenju; 270-dnevna omejitev potrdila prav tako velja za osebe, ki so bile prvič cepljene s cepivom Janssen, drugič pa s cepivom podjetja AstraZeneca.
Tudi potrdilo tistih, ki so se sprva dvakrat cepili, nato pa preboleli covid-19, velja 270 dni po cepljenju oziroma 180 dni po pozitivnem rezultatu PCR-testiranja. Enako velja za osebe, ki so se sprva cepile, nato bolezen prebolele, kasneje pa se ponovno cepile.
Uporaba zaščitnih mask
V zaprtih javnih prostorih in na odprtih javnih krajih oziroma prostorih, kjer ni mogoče zagotoviti ustrezne medosebne razdalje, je obvezna uporaba kirurške maske tipa II ali IIR, maske tipa FFP2 ali maske tipa FFP3. Doslej je odlok določal uporabo le navadne kirurške maske ali maske tipa FFP2.
Razen določenih izjem so v javnem prevozu, žičniških napravah, ob obisku upravnih enot, zdravstvenih ustanov, sodišč in zavodov za prestajanje kazni zapora zaščitne maske in izpolnjevanje pogoja PCT še vedno obvezni.
Tudi v šolah so maske še vedno obvezne. Testiranje je za učence in dijake, ki ne izpolnjujejo pogoja PCT, prostovoljno, za študente, ki ne izpolnjujejo pogoja PCT, obvezno. Učenci, ki se ne testirajo s testi HAG in niso prebolevniki ali cepljeni, se izobražujejo na daljavo.
Karantena
V karanteno napotijo ljudi, ki so bili v tveganem stiku z osebo, okuženo z novim koronavirusom. Oseba ostane v karanteni toliko časa, kolikor predvidevajo, da se lahko razvije bolezen.
Izjema od karantene je od 10. januarja oseba, ki: je prejela poživitveni odmerek ali je prebolela covid v več kot desetih dneh in manj kot 45 dneh ali pa je prebolela covid v več kot desetih dneh in je bila cepljena z drugim odmerkom cepiva, ne glede na zaporedje prebolevnosti in cepljenja.
Od 19. januarja je izjema od karantene tudi oseba, zaposlena v zdravstvu, socialnem varstvu ali vzgoji in izobraževanju. Ta mora sedem dni po stiku vsakodnevno opraviti HAG-test. Uporabljati mora masko FFP2. O stiku zunaj delovnega mesta mora obvestiti delodajalca.
Izjema so še učenci, dijaki, študenti, če so bili v stiku pri pouku. Tudi oni se morajo vsak dan testirati s HAG-testi pri pouku. Če je več kot tretjina učencev okuženih, gredo v karanteno. Enako velja za obšolske dejavnosti. Podobno velja tudi pri predšolskih otrocih, razen če je v oddelku okuženih več kot tretjina otrok. Otroke sedem dni doma testirajo starši.
Od 4. februarja so izjema tudi zaposleni v kritični infrastrukturi, policiji in obrambi, ki jim kljub tveganemu stiku z okuženim s koronavirusom ni treba v karanteno, temveč se morajo sedem dni vsakodnevno hitro testirati na delovnem mestu in nositi zaščitno masko tipa FFP2. Ukrep velja za zaposlene v energetiki, prometu, prehrani, preskrbi s pitno vodo, zdravstvu, financah, sektorju varovanja okolja ter sektorju informacijsko-komunikacijskih omrežij in sistemov.
Po trenutno veljavnem odloku med izjeme od karantene prav tako štejejo osebe v primeru pozitivnega PCR-testa, ki ni starejši od 45 dni in ni mlajši od deset dni. Omejitev starosti testa vsaj deset dni po novem ne velja več, prav tako za dokazovanje izjeme zadostuje hitri antigenski test. Omenjeni spremembi se nanašata tudi na izjemo od karantene za polno cepljene prebolevnike.
Če ljudje, ki so v karanteni, zbolijo, preidejo iz karantene v izolacijo.
Začetek izolacije
V izolacijo napotijo osebe, ki so že zbolele in že imajo bolezenske znake ali potrjeno okužbo s koronavirusom.
Kot začetek izolacije se pri osebi, ki nima simptomov okužbe, šteje dan, ko prejme pozitiven izvid PCR-testiranja. Pri zbolelih, ki kažejo bolezenske znake okužbe, ki je bila potrjena tudi s PCR-testom, pa se kot prvi dan izolacije šteje dan, ko se pojavijo simptomi okužbe.
Od 24. januarja se izolacija po sedmih dneh lahko zaključi, če sta izpolnjena dva pogoja: da je oseba zadnjih 24 ur brez vročine in je minilo 24 ur od izboljšanja simptomov in znakov bolezni in da je HAG test, ki ga opravi sedmi dan pri pooblaščenem izvajalcu, negativen.
Če je HAG-test pozitiven, oseba nadaljuje izolacijo do konca desetega dneva. Po tem času se izolacija prekine brez opravljenega HAG-testa.
Vstop v Slovenijo
Karantene ob vstopu v državo ni več mogoče predčasno prekiniti z negativnim izvidom PCR-testiranja na okužbo z novim koronavirusom. Oseba, ki jo policija ob vstopu v Slovenijo napoti v karanteno na domu, bo v karanteni morala ostati polnih sedem dni. Brez napotitve v karanteno na domu lahko sicer v Slovenijo vstopi oseba, ki izpolnjuje pogoj prebolelosti, cepljenosti ali testiranja, torej pogoj PCT, za kar mora imeti ustrezna dokazila.
