Kje se skriva nekdanji infrastrukturni minister
Peter Gašperšič je »parkiran« v kabinetu svojega nekdanjega sekretarja, njegova stranka SMC ga želi v nadzornem svetu DRI in tako ohraniti vpliv nad infrastrukturnimi projekti.
Odpri galerijo
ni podpisa
Nekdanji infrastrukturni minister Peter Gašperšič je od sredine septembra zaposlen v kabinetu ministra za okolje in prostor Jureta Lebna. Ta je bil v času prejšnje vlade Gašperšičev državni sekretar. Zdaj so funkcije v okviru stranke SMC malce zarotirali.
Peter Gašperšič ima najvišjo plačo v kabinetu ministra za okolje in prostor. Osnovna plača, brez dodatkov za delovno dobo in doktorat, znaša 3520 evrov bruto na mesec. Zaposlen je za nedoločen čas, njegova zaposlitev ni vezana na Lebnov mandat.
Sistematiziran je v precej visok plačilni razred, razporejen je v 54., to je le razred nižje od tistega, pri katerem se začnejo plačilni razredi poslancev državnega zbora.
Nekdanji minister za infrastrukturo se doslej v zvezi z afero, ki je nastala zaradi makete drugega tira, ni oglasil. Tudi včeraj ne. Prav tako molči njegova nekdanja piarovka Nataša Pelko, ki je ni mogoče priklicati na telefon ali dobiti prek elektronske pošte, da bi pridobili od obeh komentar na Lebnove izjave, s katerimi je vse zadeve s prirejenimi razpisi prevalil na piar. Izjave, da je to piar počel na svojo roko, so odmevale tudi na družbenih omrežjih, saj je precej težko verjeti, da bi zadevo Pelkova izpeljala sama, brez izrecnih navodil svojih nadrejenih na ministrstvu.
A afera maketa očitno do včeraj še ni povsem izničila vrednosti Gašperšičevih delnic v stranki. V SMC so namreč dejali, da so netočne informacije, da ni več med potencialnimi kandidati za uvrstitev na strankino listo za evropske volitve.
Gašperšič je po naših informacijah tudi kandidat za člana nadzornega sveta DRI, družbe za razvoj infrastrukture. Njen direktor Jurij Kač, ki velja za sivo eminenco odločanja na področju infrastrukturne razvojne politike v državi, je minuli mesec dobil dva nova nadzornika. V šestčlanski nadzorni svet je vlada kot ustanoviteljica in edina družbenica imenovala dva nova člana, Tanjo Šarabon in Bojana Kureža. Prva prihaja iz kvote Stranke Alenke Bratušek, drugi pa naj bi skrbel za interesne sfere stranke SD.
To imenovanje je po naših informacijah povzročilo precej hude krvi v koaliciji, saj je stranka SMC želela pristaviti svoj lonček oziroma ohraniti vpliv na področju infrastrukturnih projektov v državi. Tako so se v koaliciji dogovorili, da bodo nadzorni svet razširili in tako omogočili imenovanje Petra Gašperšiča na mesto nadzornika. Njegovi prihodki bi se torej lahko povečali še s plačilom za opravljanja funkcije nadzornika. Predsednik nadzornega sveta DRI je na leto upravičen do nadomestila v višini 5650 evrov, člani nadzornega sveta prejmejo po pravilniku nekaj manj, upravičeni pa so še do sejnin. Za eno redno sejo prejmejo po 275 evrov bruto.
V DRI, družbi za razvoj infrastrukture, ob tem trdijo, da se politika v delo njihovega poslovodstva ne meša. Ocenjujejo, da so doslej uspešno uresničevali poslovne cilje in usmeritve lastnika, predvsem kot notranji izvajalec za državo, njene organe in pravne osebe javnega prava. »Ker gre za državnega inženirja, je pomemben tudi nezanemarljiv strokovni prispevek DRI pri številnih aktivnostih države, njenih organov in upravljalcev infrastrukture na področju izvajanja prometnih politik in investicij na področju prometne infrastrukture,« še poudarjajo.
Peter Gašperšič ima najvišjo plačo v kabinetu ministra za okolje in prostor. Osnovna plača, brez dodatkov za delovno dobo in doktorat, znaša 3520 evrov bruto na mesec. Zaposlen je za nedoločen čas, njegova zaposlitev ni vezana na Lebnov mandat.
Sistematiziran je v precej visok plačilni razred, razporejen je v 54., to je le razred nižje od tistega, pri katerem se začnejo plačilni razredi poslancev državnega zbora.
Nekdanji minister je s svojo osnovno plačo kot uslužbenec v kabinetu ministrstva za okolje in prostor povsem blizu poslanskih prejemkov. FOTO: Uroš Hočevar
Nekdanji minister za infrastrukturo se doslej v zvezi z afero, ki je nastala zaradi makete drugega tira, ni oglasil. Tudi včeraj ne. Prav tako molči njegova nekdanja piarovka Nataša Pelko, ki je ni mogoče priklicati na telefon ali dobiti prek elektronske pošte, da bi pridobili od obeh komentar na Lebnove izjave, s katerimi je vse zadeve s prirejenimi razpisi prevalil na piar. Izjave, da je to piar počel na svojo roko, so odmevale tudi na družbenih omrežjih, saj je precej težko verjeti, da bi zadevo Pelkova izpeljala sama, brez izrecnih navodil svojih nadrejenih na ministrstvu.
PR-ovka zapečatila usodo Gašperšiča in Lebna
Policija je po poročanju POP TV prejela kazensko ovadbo zaradi posla z maketo drugega železniškega tira Divača-Koper. Nataša Pelko, glavna akterka razkritih obremenilnih dopisovanj glede makete, krivdo za afero z maketo vali na takratnega vodjo projekta Jureta Lebna, zdaj ministra za okolje. Ovaden je tudi Peter Gašperšič ter vodstvi direkcij za ceste in za infrastrukturo kot kriminalno združbo, ki je zavajala nadrejene in slovensko javnost z lažnimi podatki o milijardnem projektu drugi tir, je poročala POP TV.
Pelkova je naslovila pismo na nadzorni svet in celotno vodstvo podjetja 2TDK, ki gradi drugi tir in kjer je zdaj zaposlena. V njem je zapisala, da ni delala na lastno pest, pač pa izključno po navodilih takratnega vodstva, to je takratnega ministra Gašperšiča in vodje projekta Lebna.
Kot je znano, so se miniuli teden v medijih pojavila dopisovanja tedaj odgovornih za projekt, ki nakazujejo, da je bil posel z maketo dogovorjen vnaprej. Posel je že vzela pod drobnogled policija, takratni predsednik vlade Miro Cerar pa je sporočil, da bodo v SMC politično odgovornost za domnevna kazniva dejanja pri poslu ugotavljali po končani kriminalistični preiskavi.
STA
Policija je po poročanju POP TV prejela kazensko ovadbo zaradi posla z maketo drugega železniškega tira Divača-Koper. Nataša Pelko, glavna akterka razkritih obremenilnih dopisovanj glede makete, krivdo za afero z maketo vali na takratnega vodjo projekta Jureta Lebna, zdaj ministra za okolje. Ovaden je tudi Peter Gašperšič ter vodstvi direkcij za ceste in za infrastrukturo kot kriminalno združbo, ki je zavajala nadrejene in slovensko javnost z lažnimi podatki o milijardnem projektu drugi tir, je poročala POP TV.
Pelkova je naslovila pismo na nadzorni svet in celotno vodstvo podjetja 2TDK, ki gradi drugi tir in kjer je zdaj zaposlena. V njem je zapisala, da ni delala na lastno pest, pač pa izključno po navodilih takratnega vodstva, to je takratnega ministra Gašperšiča in vodje projekta Lebna.
Kot je znano, so se miniuli teden v medijih pojavila dopisovanja tedaj odgovornih za projekt, ki nakazujejo, da je bil posel z maketo dogovorjen vnaprej. Posel je že vzela pod drobnogled policija, takratni predsednik vlade Miro Cerar pa je sporočil, da bodo v SMC politično odgovornost za domnevna kazniva dejanja pri poslu ugotavljali po končani kriminalistični preiskavi.
STA
A afera maketa očitno do včeraj še ni povsem izničila vrednosti Gašperšičevih delnic v stranki. V SMC so namreč dejali, da so netočne informacije, da ni več med potencialnimi kandidati za uvrstitev na strankino listo za evropske volitve.
Gašperšič je po naših informacijah tudi kandidat za člana nadzornega sveta DRI, družbe za razvoj infrastrukture. Njen direktor Jurij Kač, ki velja za sivo eminenco odločanja na področju infrastrukturne razvojne politike v državi, je minuli mesec dobil dva nova nadzornika. V šestčlanski nadzorni svet je vlada kot ustanoviteljica in edina družbenica imenovala dva nova člana, Tanjo Šarabon in Bojana Kureža. Prva prihaja iz kvote Stranke Alenke Bratušek, drugi pa naj bi skrbel za interesne sfere stranke SD.
To imenovanje je po naših informacijah povzročilo precej hude krvi v koaliciji, saj je stranka SMC želela pristaviti svoj lonček oziroma ohraniti vpliv na področju infrastrukturnih projektov v državi. Tako so se v koaliciji dogovorili, da bodo nadzorni svet razširili in tako omogočili imenovanje Petra Gašperšiča na mesto nadzornika. Njegovi prihodki bi se torej lahko povečali še s plačilom za opravljanja funkcije nadzornika. Predsednik nadzornega sveta DRI je na leto upravičen do nadomestila v višini 5650 evrov, člani nadzornega sveta prejmejo po pravilniku nekaj manj, upravičeni pa so še do sejnin. Za eno redno sejo prejmejo po 275 evrov bruto.
Takole so se lani marca nastavljali fotografskim aparatom v Kopru. FOTO: Blaz Samec
V DRI, družbi za razvoj infrastrukture, ob tem trdijo, da se politika v delo njihovega poslovodstva ne meša. Ocenjujejo, da so doslej uspešno uresničevali poslovne cilje in usmeritve lastnika, predvsem kot notranji izvajalec za državo, njene organe in pravne osebe javnega prava. »Ker gre za državnega inženirja, je pomemben tudi nezanemarljiv strokovni prispevek DRI pri številnih aktivnostih države, njenih organov in upravljalcev infrastrukture na področju izvajanja prometnih politik in investicij na področju prometne infrastrukture,« še poudarjajo.
