»Ko se računalniki sesujejo, je peklensko. Nad nas pridejo čakajoči bolniki.«

Namesto, da bi se lahko posvečali bolnikom, morajo zdravniki tipkati izvide. Administratork je premalo, administracije pa zmeraj več.
Fotografija: Zdravstveni sistem je naravnan v skrajnost. FOTO: Roman Šipič
Odpri galerijo
Zdravstveni sistem je naravnan v skrajnost. FOTO: Roman Šipič

Ljubljana - Na vratih ambulant klinike za ušesa, nos in grlo (ORL) v UKC je minule dni viselo neobičajno sporočilo, v katerem je pisalo, da zaradi izrazitega pomanjkanja administratork poteka tipkanje izvidov zelo počasi oziroma je onemogočeno. Zdravnik mora natipkati izvid sam, delo pa poteka zato počasneje kot po navadi. Namesto da bi se zdravniki lahko posvečali pacientom, morajo torej namesto tipkaric tipkati izvide. Kaj se dogaja?

Tatjana Železnik, vodja administratork, ki smo jo po naključju dobili, ko smo poklicali na kliniko za pojasnilo, je potrdila: ne samo, da manjka v UKC zdravnikov in sester, težava je tudi z administratorkami. Za ambulantno delo jih imajo sicer enajst, a so tri na dopustu, dve na bolniški, ena je na novo (nadomešča kolegico, ki je pred mesecem dni odpovedala delovno razmerje) in torej še ni v polnem pogonu. V polni delovni moči jih je pet, od katerih pa dve sprejemata bolnike na okencu, ena je popolnoma zasedena z vodenjem elektronske čakalne knjige. Tako sta samo dve, ki pišeta izvide za šest dopoldanskih ambulant, ki jih obišče vsak dan kakšnih 100 bolnikov. To je že tako ali tako premalo. Pacienti zato čakajo pred vrati tudi dve ali tri ure na izvid in se pritožujejo, pove.

Zdravnikom tudi tipkanje


Če se ob tako mejni kadrovski zasedbi zgodi še kakšna bolniška, pa sploh ni več nobene administratorke, ki bi tipkala izvide. To se je zgodilo prejšnji teden. Zdravniki so zato tipkali izvide sami, njihovo zdravniško delo je bilo moteno. Sogovornica je bila sicer tudi sama prejšnja dva tedna na bolniški, tako da ni nič vedela o sporočilu na vratih. Ko se je pozanimala, je dejala, da je bilo aktualno samo en dan. Običajno pa je tako, da zdravniki narekujejo izvid v diktafon, posnetek pošljejo v računalnik, tu ga najdejo administratorke in pretipkujejo posnetke v izvide.

Vendar pa je eden od zdravnikov povedal, da je tudi v dežurstvu ob popoldnevih in ponoči tipkanje prepuščeno zdravnikom. »Vsaj deset minut za vsakega pacienta tipkamo in se ukvarjamo z njegovo administracijo, namesto da bi se lahko posvečali njegovi težavi. Obrat pacientov je iz meseca v mesec večji. Včasih je prišlo v času dežurstva na našo kliniko do največ osem bolnikov, zdaj jih pride okoli 30,« je povedal. Zakaj ni več administratork?

Vse več praznega administriranja


Tatjana Železnik je dejala, da ena izmed administrator sicer dela od jutra pa do petih popoldan, kasneje pa so dejansko vsa administrativna dela prepuščena zdravnikom. Že vsaj deset let opozarja vodstvo, da je premalo administratork. »Administrativno delo se je tako razbohotilo, da s številčno enakim številom administratork ne zmoremo vsega. Odkar je treba voditi elektronske čakalne knjige, je ena zadolžena samo za to. In veste, koliko ima dela! Obupuje. Na leto gre skozi njene roke več kot 40 tisoč bolnikov, nekateri celo večkrat. S tem je popolnoma zasedena in komaj zmore, pa je zelo sposobna. Pred uvedbo elektronskih čakalnih knjig je tudi vodila čakalno knjigo, a zato je porabila nekaj ur na dan, zdaj pa ves delovnik, pa še je premalo. Drugo so računalniški programi, ki smo jih dobili za vsako stvar. Niti en program nam ni olajšal dela, pač pa so obseg dela povečali. Za navadno tipkanje izvida je zdaj treba polno dodatnih klikov, ki vzamejo čas. Vse mogoče podatke moramo zbirati. Ne vem, čemu koristijo. Zagotovo ne koristijo zaposlenim, ne zdravnikom in ne bolnikom. Mi imamo samo dodatno delo,« je dejala sogovornica, ki je v UKC zaposlena že 20 let.

Včasih je peklensko


»Ves sistem je naravnan v skrajnost. Ne samo administratorke, tudi zdravnik mora 15 ali 20-krat klikniti, da pošlje recept ali napotnico tja, kamor je treba. Niti enega programa ni, ki bi zaposlenim olajšal delo. Samo otežujejo nam ga. A nimamo nobenega vpliva. Delamo, kot od nas zahtevajo. Najhuje je, ko računalniški sistem odpove. Včasih izpade tudi za tri ali štiri ure. Takrat je peklensko, prava norišnica. Nad nas pridejo bolni ljudje, kot da smo mi kaj krivi. Vsak dan sprejmemo okoli 200 bolnikov in ko se računalniki sesujejo, so vsi nezadovoljni,« pripoveduje Železnikova.
 

Komentarji: