Koalicija Desus še vabi z bonbončki
Vodstvo in poslanci bodo po kongresu morali vnovič premisliti o svojem odnosu do vlade Janeza Janše.
Odpri galerijo
Okoli sto delegatov, kamor sodijo tudi poslanci Desusa – vključno z vodjo Francem Juršo – bodo danes izbrali novo vodstvo stranke. Že tretje v letu in pol. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Urad za demografijo, ki naj bi ga skladno s koalicijsko pogodbo vodil Desus, po zamenjavi predsednice Aleksandre Pivec s Karlom Erjavcem in nato izstopu stranke iz koalicije ostaja le črka na papirju. Vlada je od prvega potrjenega odloka lanskega avgusta njegovo ustanovitev že dvakrat zamaknila. Jo bo še tretjič ali bo 15. julija po slabem letu res začel delovati? Menda je to odvisno tudi od Desusa.
Vodenje urada za demografijo bi stranki upokojencev po besedah naših koalicijskih sogovornikov še vedno lahko pripadlo, a le, če bi bili poslanci oziroma stranka Desusa sklenili sporazum o sodelovanju po zgledu SNS oziroma manjšinskih poslancev. To možnost so poslanci Desusa, ki so skupaj z okoli sto delegati danes na kongresu izbrali novo vodstvo stranke, sicer zavračali. Ob začasnem vodstvu stranke, ki je želelo, da bi zavzeli opozicijsko držo, so se na koncu poenotili, da bodo delovali kot konstruktivna opozicija.
»Desus je imel v času predsedovanja Aleksandre Pivec ambicije, da bi vodil ta urad. Po izstopu iz koalicije pa te možnosti, po moji presoji, ni več,« odgovarja vodja poslanske skupine Desusa Franc Jurša na vprašanje o ambicijah glede urada za demografijo, ki naj bi analiziral demografska gibanja, v sodelovanju s pristojnimi ministrstvi pripravljal politike ter vodil tudi lastne projekte s področja demografske politike.
Nekateri izmed treh kandidatov za predsednika Desusa – Ljubo Jasnič, Srečko Felix Krope in Gorazd Žmavc – se v svojih izjavah še niso jasno opredelili, v katero smer bi se stranka morala po njihovem zasukati oziroma v katero od koalicij bi morala vstopiti. »Naša stranka bi si morala praviloma prizadevati, da je članica koalicije, saj tako lahko največ naredi za upokojence, a seveda ne za vsako ceno,« je povedal Jasnič, a tudi ocenil, da ni težava Janez Janša, temveč politika SDS. Krope napoveduje, da bo poskušal pridobiti stališče stranke. »Glede na to, kaj se zdaj dogaja, ne vidim možnosti za sodelovanje,« pa je načelno odgovarjal Žmavc glede koalicije s SDS.
Ne glede na izid na današnjem kongresu – ki ni jasen – pa iz koalicije prihajajo signali, da bodo v Desusu težko še naprej prejemali bonbončke v obliki projektov v prid starejši generaciji – torej tudi v obliki urada za demografijo ali predlagane 3,5-odstotne uskladitve pokojnin –, če ne bodo pripravljeni prispevati tudi glasov za posamezne ključne projekte za vlado, kot so, na primer, zakon o nacionalnem demografskem skladu, zakon o debirokratizaciji ali mini davčna reforma. Na katerega od teh bi lahko predsednik vlade Janez Janša ob začetku slovenskega predsedovanja svetu EU, tako kot je to storil tudi v času svoje prve vlade, vezal zaupnico. Predsedovanje je za koalicijo precejšnjega pomena in si v tem obdobju ne želi predčasnih volitev, zato bi bili odločilni tudi glasovi poslancev Desusa.
Vodenje urada za demografijo bi stranki upokojencev po besedah naših koalicijskih sogovornikov še vedno lahko pripadlo, a le, če bi bili poslanci oziroma stranka Desusa sklenili sporazum o sodelovanju po zgledu SNS oziroma manjšinskih poslancev. To možnost so poslanci Desusa, ki so skupaj z okoli sto delegati danes na kongresu izbrali novo vodstvo stranke, sicer zavračali. Ob začasnem vodstvu stranke, ki je želelo, da bi zavzeli opozicijsko držo, so se na koncu poenotili, da bodo delovali kot konstruktivna opozicija.
»Desus je imel v času predsedovanja Aleksandre Pivec ambicije, da bi vodil ta urad. Po izstopu iz koalicije pa te možnosti, po moji presoji, ni več,« odgovarja vodja poslanske skupine Desusa Franc Jurša na vprašanje o ambicijah glede urada za demografijo, ki naj bi analiziral demografska gibanja, v sodelovanju s pristojnimi ministrstvi pripravljal politike ter vodil tudi lastne projekte s področja demografske politike.
Nekateri izmed treh kandidatov za predsednika Desusa – Ljubo Jasnič, Srečko Felix Krope in Gorazd Žmavc – se v svojih izjavah še niso jasno opredelili, v katero smer bi se stranka morala po njihovem zasukati oziroma v katero od koalicij bi morala vstopiti. »Naša stranka bi si morala praviloma prizadevati, da je članica koalicije, saj tako lahko največ naredi za upokojence, a seveda ne za vsako ceno,« je povedal Jasnič, a tudi ocenil, da ni težava Janez Janša, temveč politika SDS. Krope napoveduje, da bo poskušal pridobiti stališče stranke. »Glede na to, kaj se zdaj dogaja, ne vidim možnosti za sodelovanje,« pa je načelno odgovarjal Žmavc glede koalicije s SDS.
Ne glede na izid na današnjem kongresu – ki ni jasen – pa iz koalicije prihajajo signali, da bodo v Desusu težko še naprej prejemali bonbončke v obliki projektov v prid starejši generaciji – torej tudi v obliki urada za demografijo ali predlagane 3,5-odstotne uskladitve pokojnin –, če ne bodo pripravljeni prispevati tudi glasov za posamezne ključne projekte za vlado, kot so, na primer, zakon o nacionalnem demografskem skladu, zakon o debirokratizaciji ali mini davčna reforma. Na katerega od teh bi lahko predsednik vlade Janez Janša ob začetku slovenskega predsedovanja svetu EU, tako kot je to storil tudi v času svoje prve vlade, vezal zaupnico. Predsedovanje je za koalicijo precejšnjega pomena in si v tem obdobju ne želi predčasnih volitev, zato bi bili odločilni tudi glasovi poslancev Desusa.
