Končna postaja tožilske sage je lahko Sodišče EU
V evropski komisiji bodo analizirali vse možne poti, ki bi pripeljale do slovenskega imenovanja delegiranih tožilcev.
Odpri galerijo
Glavna evropska tožilka Laura Codruța Kövesi očita Sloveniji pomanjkanje lojalnega sodelovanja. FOTO: Kenzo Tribouillard/AFP
»Če v bližnji prihodnosti ne bo pozitivnega odziva, bomo analizirali vse možne poti, da prisilimo Slovenijo k izpolnitvi obveznosti,« je ob začetku dela evropskega javnega tožilstva povedal evropski komisar za pravosodje Didier Reynders.
Kot je pojasnil, bi bila v zadevi Slovenija možna tudi pot nazaj v Luxembourg, s tožbo evropske komisije na sodišču EU, a po njegovih besedah najprej želijo doseči izpolnitev obveznosti z razpravo. To da bi se moralo zgoditi kmalu, v prihodnjih tednih.
Reynders je bil v zadnjih mesecih večkrat in na različne načine v stiku s slovenskimi oblastmi in je pozival h končanju postopka imenovanja delegiranih tožilcev. Pozitivnega odgovora ni bilo. Po odločitvi vlade, da bo ponovila razpis, najprej pričakuje pojasnila slovenske strani, zakaj se je odločila za tak korak.
Postopek, ki bo tekel, mora biti po Reyndersovih besedah transparenten. Slovenske primere za novo tožilstvo sicer lahko v izjemnih okoliščinah prevzeme evropski tožilec iz Slovenije, ki je član kolegija v Luxembourgu (to je Jaka Brezigar), a komisar je dejal, da je takšna rešitev mogoča le za tranzicijo in da tožilca morata biti imenovana.
Med 22 državami, ki sodelujejo v tožilstvu, so se zapleti pojavili le še na Finskem, kjer se je postavljajo vprašanje, ali sploh potrebujejo evropske delegirane tožilce s polnim delovnim časom. Reynders pričakuje, da bo zaplet s Helsinki rešen v prihodnjih tednih.
Glavna evropska tožilka Laura Codruța Kövesi je ponovila stališča, da Slovenija z neimenovanjem tožilcev kaže pomanjkanje lojalnega sodelovanja. To od držav članici zahteva pogodba o EU. Prepričana je, da zadeva spodkopava zaupanje v upravljanje in nadzor (evropskih sredstev). »Za nas bo skoraj nemogoče obravnavati vse primere, a nismo bili ustanovljeni, da bi komurkoli dovolili, da daje slovenske primere na police,« je povedala.
Postopek ugotavljanja kršitev prava EU, ki bi lahko prišel do tožbe pred sodiščem EU, poteka v več fazah in se začne s pismom evropske komisije z zahtevo po pojasnilih.
»To je zgodovinski dan za EU,« je ob začetku dela evropskega tožilstva povedala podpredsednica evropske komisije Věra Jourová. Začetek dela evropskega tožilstva je v njenih očeh tudi velik dan za evropske davkoplačevalce, saj bo njihov denar bolje zaščiten.
V evropskem tožilstvu pričakujejo okoli 3000 primerov na leto. Glede na proračun EU in program za okrevanje utegne biti primerov še več. Po zadnji bruseljski oceni je bilo leta 2019 z goljufijami izgubljenih 460 milijard evrov.
V evropskem tožilstvu sicer ne sodeluje pet držav članic: Danska, Irska, Madžarska, Poljska in Švedska. Zadnja je sicer napovedala, da se namerava vključiti v tožilstvo prihodnje leto. Zaščita proračuna EU je obveznost vsake države članice. Tudi nesodelujoče bodo morale sodelovati s tožilstvom na podlagi obstoječih instrumentov EU o pravosodnem sodelovanju.
Kot je pojasnil, bi bila v zadevi Slovenija možna tudi pot nazaj v Luxembourg, s tožbo evropske komisije na sodišču EU, a po njegovih besedah najprej želijo doseči izpolnitev obveznosti z razpravo. To da bi se moralo zgoditi kmalu, v prihodnjih tednih.
Reynders je bil v zadnjih mesecih večkrat in na različne načine v stiku s slovenskimi oblastmi in je pozival h končanju postopka imenovanja delegiranih tožilcev. Pozitivnega odgovora ni bilo. Po odločitvi vlade, da bo ponovila razpis, najprej pričakuje pojasnila slovenske strani, zakaj se je odločila za tak korak.
Manjši zaplet le še na Finskem
Postopek, ki bo tekel, mora biti po Reyndersovih besedah transparenten. Slovenske primere za novo tožilstvo sicer lahko v izjemnih okoliščinah prevzeme evropski tožilec iz Slovenije, ki je član kolegija v Luxembourgu (to je Jaka Brezigar), a komisar je dejal, da je takšna rešitev mogoča le za tranzicijo in da tožilca morata biti imenovana.
Med 22 državami, ki sodelujejo v tožilstvu, so se zapleti pojavili le še na Finskem, kjer se je postavljajo vprašanje, ali sploh potrebujejo evropske delegirane tožilce s polnim delovnim časom. Reynders pričakuje, da bo zaplet s Helsinki rešen v prihodnjih tednih.
Glavna evropska tožilka Laura Codruța Kövesi je ponovila stališča, da Slovenija z neimenovanjem tožilcev kaže pomanjkanje lojalnega sodelovanja. To od držav članici zahteva pogodba o EU. Prepričana je, da zadeva spodkopava zaupanje v upravljanje in nadzor (evropskih sredstev). »Za nas bo skoraj nemogoče obravnavati vse primere, a nismo bili ustanovljeni, da bi komurkoli dovolili, da daje slovenske primere na police,« je povedala.
Postopek ugotavljanja kršitev prava EU, ki bi lahko prišel do tožbe pred sodiščem EU, poteka v več fazah in se začne s pismom evropske komisije z zahtevo po pojasnilih.
Okoli 3000 primerov na leto
»To je zgodovinski dan za EU,« je ob začetku dela evropskega tožilstva povedala podpredsednica evropske komisije Věra Jourová. Začetek dela evropskega tožilstva je v njenih očeh tudi velik dan za evropske davkoplačevalce, saj bo njihov denar bolje zaščiten.
V evropskem tožilstvu pričakujejo okoli 3000 primerov na leto. Glede na proračun EU in program za okrevanje utegne biti primerov še več. Po zadnji bruseljski oceni je bilo leta 2019 z goljufijami izgubljenih 460 milijard evrov.
V evropskem tožilstvu sicer ne sodeluje pet držav članic: Danska, Irska, Madžarska, Poljska in Švedska. Zadnja je sicer napovedala, da se namerava vključiti v tožilstvo prihodnje leto. Zaščita proračuna EU je obveznost vsake države članice. Tudi nesodelujoče bodo morale sodelovati s tožilstvom na podlagi obstoječih instrumentov EU o pravosodnem sodelovanju.
