Kopja Ankarana in Kopra se lomijo na Marjetici in komunalnem blatu

Zaplet s sušilnico blata, na sodišču pa tožba zaradi imenovanja nadzornikov komunalnega podjetja.
Fotografija: Sušilnico komunalnega blata pri koprski čistilni napravi naj bi zagnali oktobra, a to še ni gotovo. FOTO: Nataša Čepar/Delo
Odpri galerijo
Sušilnico komunalnega blata pri koprski čistilni napravi naj bi zagnali oktobra, a to še ni gotovo. FOTO: Nataša Čepar/Delo

Sušilnica komunalnega blata, ki jo je za dva milijona evrov nabavilo koprsko komunalno podjetje Marjetica, bi morala začeti delovati že februarja, a še zdaj ni natančno znano, kdaj se bo to zgodilo. Po besedah direktorja Davorja Briševca so sicer v zaključni fazi priprav in pridobivanja ustreznih dovoljenj. Občina Ankaran pa medtem zahteva revizijo projekta in toži Marjetico zaradi imenovanja novih nadzornikov. V ozadju je spor, ki izhaja iz »osamosvojitve« ankaranske od koprske občine.

Briševac se je med vzroki za zamudo pri delovanju sušilnice skliceval na zaplete pri uvodnih gradbenih delih, do katerih je prišlo zaradi pomanjkljive gradbene dokumentacije iz preteklosti. Delno je bila kriva tudi dodelava projekta z vidika shranjevanja in ravnanja s kemikalijami ter posodobitev dokumentacije z obstoječimi in pričakovanimi zakonskimi spremembami. Ob tem, je še našteval direktor, je treba čakati na zahtevana soglasja in dovoljenja, ravno v teh dneh pa se je začel še načrtovani remont električne napeljave na centralni čistilni napravi.

Sogovornik je še zagotovil, da so si po novem izpogajali tudi zelo ugodne pogoje za odvoz komunalnega blata. Prav cena odvoza je bila glavni razlog za nakup sušilnice, saj naj bi na ta način na letni ravni privarčevali pol milijona evrov. Naložba, za katero so najeli posojilo s soglasjem koprskega občinskega sveta, pa bi se povrnila najpozneje v petih letih.

Pobudnik nakupa sušilnice blata je bil predsednik nadzornega sveta Marjetice Boštjan Aver, nekdanji direktor Komunalnega podjetja Logatec, ki je prav tako nabavilo podobno sušilnico – celo pri istem dobavitelju (New eco-tec Verfahrenstechnik GmbH preko zastopnika Lesmarc+) – vendar so jo zaradi smradu morali ustaviti in od takrat ni v uporabi. Aver je sicer prepričan, da so k takemu epilogu prispevali politični razlogi. Zagotovil pa je, da je koprska naprava nadgrajena s tristopenjsko fazo čiščenja zraka, zato ne pričakuje enakih težav kot v Logatcu.

Ankaran sprožil revizijo in tožbo

Z nakupom sušilnice pa se ne strinjajo v Občini Ankaran, ki je po izločitvi iz koprske občine postala soustanoviteljica Marjetice Koper. Naprava je poleg tega postavljena na območju ankaranske občine. Ankaran je tako sprožil revizijo nakupa, ki naj bi osvetlila vprašanja, povezana z lastništvom gospodarske javne infrastrukture, ekonomsko upravičenostjo naložbe, izbiro tehnoloških rešitev in ponudnika ter pridobivanjem potrebnih soglasij. Ankaranski občinski svetniki so tudi podprli tožbo proti Marjetici, s katero so preprečili vpis novih članov nadzornega sveta Marjetice v register.

Direktor Marjetice Davor Briševac pri zagonu sušilnice ne namerava čakati na izsledke revizije. Začetek delovanja bi bil predvidoma možen že prihodnji mesec. »Z Občino Ankaran smo bili dogovorjeni, da Marjetica Koper ne bo talec različnih obračunavanj med občinami, zato nas žalosti, da se kopja lomijo ravno na našem javnem podjetju,« je komentiral ravnanje Ankarana.

Odraz nedokončane delitvene bilance

Delitev premoženja oziroma delitvena bilanca med koprsko in ankaransko občino – slednjo je pred 11 leti z odločbo ustanovilo ustavno sodišče – namreč še ni zaključena. Korak naprej pa so storili v Kopru: »Kljub večletnim pogovorom z Občino Ankaran še nismo prišli do soglasja glede vseh odprtih točk. Tako smo se letos odločili, da se opremo na zakonsko podlago, po kateri je premoženje, v primeru, ko med občinama ni soglasja, razdeljeno na dan 1. januarja 2015,« so pojasnili.

Kot kriterij za delitev ustanoviteljskih pravic v javnih zavodih, kjer sta obe občini soustanoviteljici, so v skladu z zakonom o lokalni samoupravi upoštevali število prebivalcev. Koprska občina si je tako pripisala 94,5-odstotne pravice, s čimer pa se v Ankaranu ne strinjajo. »Ne nasprotujemo pa predlogu Občine Ankaran, da to povsem novo pravno vprašanje v Republiki Sloveniji dokončno razreši sodba sodišča,« so še dejali na koprski občini.

Preberite še:

Komentarji: