Lani samo poleti na cestah umrlo 13 motoristov
Lani je poleti umrlo 13 voznikov enoslednih motornih vozil oziroma 45 odstotkov vseh umrlih leta 2017.
Odpri galerijo
V naselju Novo Tepanje sta trčila avto in motorist. FOTO: Pgd Slovenske Konjice
Ljubljana – Danes se pod vodstvom Agencije za varnost prometa (AVP) in v sodelovanju s policijo začenja drugi del nacionalne preventivne akcije, namenjene večji varnosti motoristov. Namen akcije, ki bo potekala do 8. julija, je opozoriti motoriste na pomen uporabe zaščitne opreme in čelade, nošnjo odsevnih oblačil, na prižgane luči ter k razmeram na cesti prilagojeni hitrosti vožnje oziroma upoštevanju omejitev hitrosti in na pasti, ki so na cestah.
AVP z akcijo sočasno opozarja tudi druge udeležence v prometu na večjo navzočnost motoristov na cestah in poziva k dodatni pazljivosti. Številne aktivnosti, namenjene motoristom, bo AVP izvajala vse do konca motoristične sezone – do oktobra.
Število motoristov se povečuje in postajajo vse pogostejši udeleženci v cestnem prometu, zato moramo biti nanje pozorni, še posebno poleti, ko se z večjo gostoto prometa in raznovrstnostjo udeležencev v prometu poveča tudi možnost za nastanek prometne nesreče, opozarjajo na AVP.
Motoristična sezona resda traja med aprilom in oktobrom, vendar se skoraj polovica prometnih nesreč voznikov enoslednih motornih vozil pripeti poleti (junij, julij in avgust). Statistika zadnjega petletnega obdobja kaže, da se poleti povprečno smrtno ponesreči 47,9 odstotka motoristov, hudo telesno poškoduje 47,7 odstotka, lažje telesno poškoduje pa 48,3 odstotka voznikov enoslednih motornih vozil.
Lani je poleti umrlo 13 voznikov enoslednih motornih vozil oziroma 45 odstotkov vseh umrlih leta 2017. Delež je bil podoben tudi pri hudo telesno poškodovanih, saj se jih je hudo telesno poškodovalo 46 odstotkov, lažje telesno poškodovanih pa je bilo 316 oziroma 51 odstotkov.
Povzročitelji prometnih nesreč s smrtjo ali hudo telesno poškodbo voznika enoslednega motornega vozila so v večini primerov ravno vozniki enoslednih motornih vozil.
V tem obdobju so vozniki enoslednih motornih vozil z vozniškim stažem do petih let povzročili daleč največ prometnih nesreč, in sicer 751 prometnih nesreč oziroma 38 odstotkov med vsemi vozniki povzročitelji enoslednih motornih vozil, prav tako so povzročili največ prometnih nesreč s smrtnim izidom – 24 oziroma 36 odstotkov ter največ prometnih nesreč s hudimi telesnimi poškodbami – 169 oziroma 36 odstotkov. Od skupaj 751 prometnih nesreč je 225 prometnih nesreč povzročil voznik v prvem letu vozniškega staža, od tega osem s smrtnim izidom.
Do 15. junija letos je bilo v prometnih nesrečah udeleženih 312 voznikov enoslednih motornih vozil, kar je 26 odstotkov manj kot v lanskem primerjalnem obdobju. V omenjenih prometnih nesrečah se je smrtno ponesrečilo šest voznikov enoslednih motornih vozil oziroma 50 odstotkov manj kot v istem obdobju lani. Hudo telesno poškodovanih je bilo 64 (–26 odstotkov) in 174 lažje telesno poškodovanih (–22 odstotkov).
Med smrtno ponesrečenimi motoristi je bil motorist povzročitelj prometne nesreče v štirih primerih (67 odstotkov). V treh od šestih prometnih nesrečah s smrtjo motorista je bila vzrok neprilagojena hitrost, nobeden od umrlih motoristov pa ni bil pod vplivom alkohola. Štirje od šestih so se ponesrečili na državni cesti, dva pa na cesti v naselju. Štirje umrli so imeli do pet let vozniškega staža.
AVP v sodelovanju s policijo, občinskimi SPV, Zvezo moto klubov Slovenije, lastniki poligonov varne vožnje, šolami vožnje in Darsom izvaja številne preventivne aktivnosti, ki jih je začela že marca, tik pred začetkom motoristične sezone, nadaljevala pa jih bo vse do oktobra.
»V AVP vsako leto in po številnih krajih po Sloveniji ter v sodelovanju z drugimi organizacijami izvajamo številne osvežitvene delavnice za obnovitev znanja in spretnosti vožnje motornega kolesa, za katere si želim, da bi se jih motoristi udeležili v čim večjem številu. Tudi letos, sezona pa se je šele začela, je bilo med umrlimi motoristi še vedno največ tistih z manj kot pet let izkušenj. Zato je naš nasvet še kako na mestu. Motoristom pa kot vedno svetujemo, naj nikar ne podcenjujejo voznih razmer in naj ne precenjujejo svojih vozniških sposobnosti,« poudarja Igor Velov, direktor AVP.
AVP je ob začetku motoristične sezone organizirala brezplačne preventivne delavnice za motoriste z izobraževalno vsebino in poudarkom na praktičnem znanju. Junija letos pa je prvič organizirala tudi praktično usposabljanje za učitelje vožnje A-kategorije z namenom obnovitve znanja in spretnosti vožnje motornega vozila.
AVP bo v prihodnjih mesecih v okviru meddržavnega projekta za večjo varnost motoristov z Avstrijo in Italijo skupaj nagovarjala motoriste v enakem jeziku in z enakimi ukrepi.
Na agenciji motoriste pozivajo k uporabi zaščitne opreme in čelade, vedno naj imajo prižgane luči ter uporabljajo svetla in odsevna oblačila, da jih bodo drugi vozniki lažje in hitreje opazili. Opozarjajo tudi, naj prilagodijo hitrost vožnje svojim sposobnostim in razmeram na cesti, saj je lahko ravno pot ustavljanja motornega kolesa pri različnih hitrostih odločilna pri preprečevanju prometnih nesreč in njenih posledic.
Na navzočnost motoristov morajo biti pripravljeni tudi drugi vozniki v cestnem prometu. Pozorno morajo spremljati promet tako v vzvratnih kot tudi v stranskih ogledalih, predvsem pa naj vsakič preverijo tako imenovani mrtvi kot, saj so motoristi zaradi ozke silhuete slabše vidni.
AVP z akcijo sočasno opozarja tudi druge udeležence v prometu na večjo navzočnost motoristov na cestah in poziva k dodatni pazljivosti. Številne aktivnosti, namenjene motoristom, bo AVP izvajala vse do konca motoristične sezone – do oktobra.
Število motoristov se povečuje in postajajo vse pogostejši udeleženci v cestnem prometu, zato moramo biti nanje pozorni, še posebno poleti, ko se z večjo gostoto prometa in raznovrstnostjo udeležencev v prometu poveča tudi možnost za nastanek prometne nesreče, opozarjajo na AVP.
Skoraj polovica prometnih nesreč se pripeti poleti
Motoristična sezona resda traja med aprilom in oktobrom, vendar se skoraj polovica prometnih nesreč voznikov enoslednih motornih vozil pripeti poleti (junij, julij in avgust). Statistika zadnjega petletnega obdobja kaže, da se poleti povprečno smrtno ponesreči 47,9 odstotka motoristov, hudo telesno poškoduje 47,7 odstotka, lažje telesno poškoduje pa 48,3 odstotka voznikov enoslednih motornih vozil.
Lani je poleti umrlo 13 voznikov enoslednih motornih vozil oziroma 45 odstotkov vseh umrlih leta 2017. Delež je bil podoben tudi pri hudo telesno poškodovanih, saj se jih je hudo telesno poškodovalo 46 odstotkov, lažje telesno poškodovanih pa je bilo 316 oziroma 51 odstotkov.
Povzročitelji prometnih nesreč s smrtjo ali hudo telesno poškodbo voznika enoslednega motornega vozila so v večini primerov ravno vozniki enoslednih motornih vozil.
V zadnjem petletnem obdobju je bil delež povzročiteljev voznikov enoslednih motornih vozil s smrtnim izidom 66 odstotkov, lani pa je delež znašal 69 odstotkov oziroma od skupaj 29 umrlih voznikov enoslednih motornih vozil jih je 20 povzročilo prometno nesrečo.
V tem obdobju so vozniki enoslednih motornih vozil z vozniškim stažem do petih let povzročili daleč največ prometnih nesreč, in sicer 751 prometnih nesreč oziroma 38 odstotkov med vsemi vozniki povzročitelji enoslednih motornih vozil, prav tako so povzročili največ prometnih nesreč s smrtnim izidom – 24 oziroma 36 odstotkov ter največ prometnih nesreč s hudimi telesnimi poškodbami – 169 oziroma 36 odstotkov. Od skupaj 751 prometnih nesreč je 225 prometnih nesreč povzročil voznik v prvem letu vozniškega staža, od tega osem s smrtnim izidom.
Maja letos se je smrtno ponesrečil 50-letni motorist. FOTO: Marko Feist
Letošnja statistika boljša od lanske
Do 15. junija letos je bilo v prometnih nesrečah udeleženih 312 voznikov enoslednih motornih vozil, kar je 26 odstotkov manj kot v lanskem primerjalnem obdobju. V omenjenih prometnih nesrečah se je smrtno ponesrečilo šest voznikov enoslednih motornih vozil oziroma 50 odstotkov manj kot v istem obdobju lani. Hudo telesno poškodovanih je bilo 64 (–26 odstotkov) in 174 lažje telesno poškodovanih (–22 odstotkov).
Med smrtno ponesrečenimi motoristi je bil motorist povzročitelj prometne nesreče v štirih primerih (67 odstotkov). V treh od šestih prometnih nesrečah s smrtjo motorista je bila vzrok neprilagojena hitrost, nobeden od umrlih motoristov pa ni bil pod vplivom alkohola. Štirje od šestih so se ponesrečili na državni cesti, dva pa na cesti v naselju. Štirje umrli so imeli do pet let vozniškega staža.
Letni preizkus policistov motoristov v spretnostni voznji z motornimi kolesi. FOTO: Jre Eržen/Delo
Skupaj za večjo varnost motoristov
AVP v sodelovanju s policijo, občinskimi SPV, Zvezo moto klubov Slovenije, lastniki poligonov varne vožnje, šolami vožnje in Darsom izvaja številne preventivne aktivnosti, ki jih je začela že marca, tik pred začetkom motoristične sezone, nadaljevala pa jih bo vse do oktobra.
»V AVP vsako leto in po številnih krajih po Sloveniji ter v sodelovanju z drugimi organizacijami izvajamo številne osvežitvene delavnice za obnovitev znanja in spretnosti vožnje motornega kolesa, za katere si želim, da bi se jih motoristi udeležili v čim večjem številu. Tudi letos, sezona pa se je šele začela, je bilo med umrlimi motoristi še vedno največ tistih z manj kot pet let izkušenj. Zato je naš nasvet še kako na mestu. Motoristom pa kot vedno svetujemo, naj nikar ne podcenjujejo voznih razmer in naj ne precenjujejo svojih vozniških sposobnosti,« poudarja Igor Velov, direktor AVP.
AVP je ob začetku motoristične sezone organizirala brezplačne preventivne delavnice za motoriste z izobraževalno vsebino in poudarkom na praktičnem znanju. Junija letos pa je prvič organizirala tudi praktično usposabljanje za učitelje vožnje A-kategorije z namenom obnovitve znanja in spretnosti vožnje motornega vozila.
Učitelji vožnje imajo veliko odgovornost, saj sooblikujejo bodočega voznika, za kar morajo biti tudi dobro usposobljeni, tako teoretično kot tudi praktično. AVP bo tovrstna usposabljanja nadaljevala tudi jeseni in si jih prizadevala nadaljevati tudi v prihodnje.
AVP bo v prihodnjih mesecih v okviru meddržavnega projekta za večjo varnost motoristov z Avstrijo in Italijo skupaj nagovarjala motoriste v enakem jeziku in z enakimi ukrepi.
Na cesti nisi nikoli sam
Na agenciji motoriste pozivajo k uporabi zaščitne opreme in čelade, vedno naj imajo prižgane luči ter uporabljajo svetla in odsevna oblačila, da jih bodo drugi vozniki lažje in hitreje opazili. Opozarjajo tudi, naj prilagodijo hitrost vožnje svojim sposobnostim in razmeram na cesti, saj je lahko ravno pot ustavljanja motornega kolesa pri različnih hitrostih odločilna pri preprečevanju prometnih nesreč in njenih posledic.
Na navzočnost motoristov morajo biti pripravljeni tudi drugi vozniki v cestnem prometu. Pozorno morajo spremljati promet tako v vzvratnih kot tudi v stranskih ogledalih, predvsem pa naj vsakič preverijo tako imenovani mrtvi kot, saj so motoristi zaradi ozke silhuete slabše vidni.
