Opozicija bi podaljšala rok za uveljavitev sprememb akreditacij
Enkratni posegi v visokošolski sistem trajno škodujejo kakovosti delovanja visokošolskih zavodov in nižajo raven izobrazbe, menijo v LMŠ, Levici, SD in SAB.
Odpri galerijo
Opozicijske LMŠ, SD, Levica in SAB so vložile dopolnilo h končnim določbam šestega protikoronskega zakona. FOTO: Delo
Opozicijske LMŠ, SD, Levica in SAB so vložile dopolnilo h končnim določbam šestega protikoronskega zakona, s katerim predlagajo, da bi 57. člen zakona, ki ureja akreditacije visokošolskim zavodom, začel veljati 1. oktobra 2022. Podporo dopolnilu napovedujejo tudi v Desusu, v SMC se še niso izrekli. DZ predlog zakona obravnava danes.
Predlog protikoronskega zakona predvideva tudi nekatere spremembe pri akreditacijah visokošolskih zavodov. Novela zakona o visokem šolstvu iz leta 2016 je namreč spremenila pogoje za ustanovitev visokošolskega zavoda, pri čemer je določila, da se spremenjeni pogoji za že ustanovljene zavode preverjajo ob prvem naslednjem podaljšanju akreditacije.
Zaradi epidemije pa predlog protikoronskega zakona ta rok podaljšuje in določa, da morajo omenjeni zavodi spremenjene pogoje izpolnjevati ob drugem podaljšanju akreditacije. V skladu z novelo mora sicer visokošolski zavod pri Nacionalni agenciji RS za kakovost v visokem šolstvu odločbo o podaljšanju akreditacije visokošolskega zavoda pridobiti najmanj vsakih pet let.
Iz opozicije letijo očitki, da naj bi to šlo na roko zasebni Novi univerzi, ki naj bi imela težave pri katerem koli naslednjem podaljšanju akreditacije.
Na Novi univerzi so v sporočilu za javnost že pred nekaj tedni zatrdili, da niso nikdar imeli in nimajo nikakršnih težav v zvezi z institucionalno akreditacijo univerze in svojih članic ter njihovih študijskih programov.
Opozicija sicer z dopolnilom h končnim določbam (ker je 57. člen zakona, ki to ureja, že zaprt) predlaga, da začne ta določba veljati 1. oktobra 2022. Kot so v dopolnilu pojasnile vlagateljice, želijo zagotoviti dolgoročno predvidljivost delovanja visokošolskega sistema.
»Enkratni posegi v visokošolski sistem, ki so vsebinsko gledano trajne narave, trajno škodujejo kakovosti delovanja visokošolskih zavodov in nižajo raven izobrazbe študentov,« so navedle. Pri predlaganih spremembah visokošolske zakonodaje po njihovem mnenju ne gre za časovno občutljivo zadevo, ki bi bila vezana na posledice epidemije covida-19.
Kot so stranke pojasnile v obrazložitvi dopolnila, s tem omogočajo zakonodajalcu ustrezno obdobje, da morebiti ponovno preveri smiselnost predlagane spremembe, saj v času sprejemanja tega zakona po njihovih ocenah ni bila opravljena ustrezna razprava v strokovni in zainteresirani javnosti, niti se do predloga ni uspelo opredeliti svetu vlade za visoko šolstvo.
S tem bo »odpravljena tudi senca dvoma nad namenom zakonodajalca glede predlaganih sprememb« in bodo odpravljena »morebitna korupcijska tveganja spreminjanja zakonodaje za potrebe točno določenih subjektov v visokošolskem prostoru«, so v obrazložitvi dopolnila še navedli vlagatelji.
Predlog protikoronskega zakona predvideva tudi nekatere spremembe pri akreditacijah visokošolskih zavodov. Novela zakona o visokem šolstvu iz leta 2016 je namreč spremenila pogoje za ustanovitev visokošolskega zavoda, pri čemer je določila, da se spremenjeni pogoji za že ustanovljene zavode preverjajo ob prvem naslednjem podaljšanju akreditacije.
Očitki na račun Nove univerze
Zaradi epidemije pa predlog protikoronskega zakona ta rok podaljšuje in določa, da morajo omenjeni zavodi spremenjene pogoje izpolnjevati ob drugem podaljšanju akreditacije. V skladu z novelo mora sicer visokošolski zavod pri Nacionalni agenciji RS za kakovost v visokem šolstvu odločbo o podaljšanju akreditacije visokošolskega zavoda pridobiti najmanj vsakih pet let.
Iz opozicije letijo očitki, da naj bi to šlo na roko zasebni Novi univerzi, ki naj bi imela težave pri katerem koli naslednjem podaljšanju akreditacije.
Na Novi univerzi so v sporočilu za javnost že pred nekaj tedni zatrdili, da niso nikdar imeli in nimajo nikakršnih težav v zvezi z institucionalno akreditacijo univerze in svojih članic ter njihovih študijskih programov.
Opozicija sicer z dopolnilom h končnim določbam (ker je 57. člen zakona, ki to ureja, že zaprt) predlaga, da začne ta določba veljati 1. oktobra 2022. Kot so v dopolnilu pojasnile vlagateljice, želijo zagotoviti dolgoročno predvidljivost delovanja visokošolskega sistema.
Za odpravo »sence dvoma«
»Enkratni posegi v visokošolski sistem, ki so vsebinsko gledano trajne narave, trajno škodujejo kakovosti delovanja visokošolskih zavodov in nižajo raven izobrazbe študentov,« so navedle. Pri predlaganih spremembah visokošolske zakonodaje po njihovem mnenju ne gre za časovno občutljivo zadevo, ki bi bila vezana na posledice epidemije covida-19.
Kot so stranke pojasnile v obrazložitvi dopolnila, s tem omogočajo zakonodajalcu ustrezno obdobje, da morebiti ponovno preveri smiselnost predlagane spremembe, saj v času sprejemanja tega zakona po njihovih ocenah ni bila opravljena ustrezna razprava v strokovni in zainteresirani javnosti, niti se do predloga ni uspelo opredeliti svetu vlade za visoko šolstvo.
S tem bo »odpravljena tudi senca dvoma nad namenom zakonodajalca glede predlaganih sprememb« in bodo odpravljena »morebitna korupcijska tveganja spreminjanja zakonodaje za potrebe točno določenih subjektov v visokošolskem prostoru«, so v obrazložitvi dopolnila še navedli vlagatelji.
