Markeš: Tomc, Zver, Mahnič in podobni za visoke plače le perejo možgane

Obisk posebne poročevalke Združenih narodov za okupirana palestinska ozemlja Francesce Albanese minuli teden ni bil le eden v vrsti diplomatskih dogodkov. Njena predavanja v Mariboru in Ljubljani ter srečanja z državnim vrhom in civilnodružbenimi organizacijami, kot sta AE in Upan, so v slovenski prostor vnesla oster razmislek o stanju človekovih pravic, vlogi mednarodne skupnosti in hinavščini svetovnih velesil.

Kot sta v podkastu Od srede do srede analizirala komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš, je njen obisk deloval kot preizkusni kamen za moralo, katerega posledice se kažejo tako na globalnem kot na domačem političnem parketu.

Poročevalka pod embargom

Janez Markeš je izrazil izjemno spoštovanje do poročevalke in poudaril edinstven paradoks njenega položaja. »Zaposlena je pri Združenih narodih in je edina, ki je doživela embargo nase,« je dejal in pojasnil, da so ji Združene države Amerike prepovedale vstop. Po njegovem mnenju gre za »neverjetno hipokrizijo«, saj bi moral embargo veljati za politike, kot je Netanjahu, ne pa za uradnico OZN.

Pripovedi iz Gaze: Genocid poganjata izraelska okupacija in mednarodni molk

Njeno delo, s katerim »razkrije, od kod prihaja denar, kam gre denar in kako velike korporacije na smrti otrok kujejo velike denarce«, so prepoznale tudi civilnodružbene organizacije. Inštitut 8. marec jo je skupaj z zdravniki v Gazi predlagal za Nobelovo nagrado za mir, peticijo pa je v dveh dneh podpisalo okoli 800.000 ljudi.

Mafijski posel in dobički iz trpljenja

Francesca Albanese v svoji drži ni diplomatsko zadržana. Ker prihaja iz južne Italije, je po besedah Markeša brez zadržkov potegnila vzporednico z organiziranim kriminalom. »Mi vemo, kaj je mafija.« To, kar počnejo v Evropski uniji, Združenih državah Amerike in Veliki Britaniji, je dobesedno imenovala mafijski posel.

Da ne gre le za abstraktno kritiko, je ponazoril Žerdin s podrobnostjo iz njunega intervjuja. Ko jo je vprašal o podjetju za digitalni nadzor Palantir, katerega vrednost delnice je od 7. oktobra devetkratno zrasla, je bil njen odziv globoko čustven.

»Takrat se je videlo, da ji je šlo na jok,« je dejal Žerdin in poudaril, da njena izjava »ob tem mi gre na jok« ni bila retorična figura, temveč dejansko stanje. Za Markeša je to dokaz, da gre za »zelo pošteno osebo, ki besedo jemlje zares, ki načela jemlje zares«.

Moralno bankrotirana Evropa?

Kritika se je razširila na celotno Evropsko unijo, ki jo je Markeš označil za »moralno popolnoma bankrotiran sistem«. Čeprav na primer britanski parlamentarci zahtevajo sankcije proti Izraelu, njihova oblast še naprej pošilja dele za letala in obveščevalne podatke.

Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš v podkastu Od srede do srede komentirata dogodke minulega tedna. FOTO: Marko Feist

To po njegovem kaže, da »globoka država, ki je v ozadju, v resnici vlada« in da so v ospredju kapitalski interesi in stari kolonialistični interesi. Izpostavil je Nemčijo, ki, kot je opozorila že Francesca Albanese, prek podjetja Heidelberg zagotavlja beton za gradnjo na zasedenih ozemljih.

Neuspeh zunanjih ministrov EU, da bi dosegli soglasje o sankcijah proti Izraelu, to moralno krizo le še potrjuje.

Od Gaze do Dolenjske

Markeš je prepričan, da se danes »svetovna notranja politika reže na vprašanju Gaze«, saj to razkriva, kdo dejansko vlada sistemom. Ta ločnica je bila očitna tudi v Sloveniji in bo po njegovem ključna na prihodnjih volitvah.

Koalicija in predsednica države ostro nad Mahničev poziv k oboroževanju

Na eni strani je omenil ravnanje Janeza Janše, ki je v preteklosti obiskoval Netanjahuja in na vladno palačo izobešal izraelske zastave. Na drugi strani so sedanji predsednik vlade, zunanja ministrica in predsednica države, ki tega ne počnejo.

Svojo kritiko dvoličnosti je ponazoril z osebnim doživetjem, ko je med vožnjo poslušal Radio Ognjišče. »Poslušam radio in mi ušesa obtičijo na Radiu Ognjišče, kjer so imeli intervju z Romano Tomc. [...] Ampak kakšno pranje možganov je bilo to,« je dejal Markeš. V neposredni primerjavi s Francesco Albanese je dodal: »Če primerjaš to s Francesco Albanese, ki ima jasno in čisto govorico, jasen pogled in jasno tezo, in si za to pripravljena zastaviti besedo, vidiš razliko. Ti, ki perejo možgane, so na 8500 evrih plače samo zato, da polirajo svoje betone.«

Ta vzorec, opozarja Markeš, se nadaljuje pri odnosu dela opozicije do romske problematike. Meni, da politiki, kot so Romana Tomc, Milan Zver in Žan Mahnič, problem poskušajo »pobarvati rasno in etnično«. »Rečejo, vsi Romi so taki, zdaj se pa oborožite proti Romom,« je bil kritičen Markeš.

Takšna drža, je dodal, je prikrito sporočilo za oboroževanje, ki ga spremljajo obljube o odpravi zakona o prekoračenem silobranu.

Markeš opozarja, da nevarnost presega zgolj notranjepolitično retoriko in se razteza na mednarodne povezave. Po njegovih besedah bo treba na prihodnjih volitvah odpreti tudi debato o zavezništvih, ki jih ohranja del desnice.

Pri tem je naštel »zaledne prijatelje, ki kaj hitro lahko postanejo sovražniki«, in omenil konkretna imena: »Na primer Orbán je Janšev dober prijatelj, Thompson, ustaši so očitno Janševi zelo dobri prijatelji, v Italiji vemo, da so bili primeri s skrajne desnice, recimo Salvini takrat v tistem času. In tudi Janševi dobri prijatelji.«

Pogovor med Alijem Žerdinom in Janezem Markešem se je sklenil z ugotovitvijo, da je obisk Francesce Albanese presegel zgolj dnevno politiko. Razgalil ni le moralnih dilem in, po besedah Markeša, »moralnega bankrota« evropske politike do Bližnjega vzhoda, temveč je vprašanje Gaze postavil kot neizogibno merilo za presojo domačih političnih akterjev.