Marže trgovcev visoke pri kruhu ter mesnih in mlečnih izdelkih
Ministrstvo za kmetijstvo je objavilo prvo analizo spremljanja cen kmetijskih pridelkov in živilskih proizvodov v prehranski verigi, ki ga je konec lanskega maja kot enega od ukrepov za zajezitev prehranske draginje napovedal premier Robert Golob.
Zbrani podatki so primerljivi s tistimi statističnega urada, bolj poglobljena analiza dogajanj znotraj verige, tudi glede morebitnih nepoštenih poslovnih praks, pa bo mogoča šele v daljšem obdobju spremljanja, so zapisali na ministrstvu.
Kmetijsko ministrstvo je zbiralo podatke od julija do novembra lani na podlagi odredbe, ki jo je izdalo ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport. Odredba, izdana na podlagi zakona o kontroli cen, je kot zavezance za poročanje določila pridelovalce, posrednike, predelovalce in trgovce – skupaj jih je bilo 165 –, ki so pošiljali podatke o ponderiranih cenah, količinah in poreklu za živilske proizvode iz sektorjev žita, mesa, mleka, jajc, sadja in zelenjave.
Za analizo podatkov je ministrstvo podpisalo pogodbo z Biotehniško fakulteto Univerze v Ljubljani, ki je svoje ugotovitve prejšnji teden predstavila projektni skupini, sestavljeni iz vseh glavnih deležnikov v verigi preskrbe s hrano (kmetijsko-gozdarske zbornice, zadružne zveze, zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri gospodarski zbornici in trgovinske zbornice) ter predstavnikov drugih resornih ministrstev in strokovnih inštitucij, so sporočili s kmetijskega ministrstva.
Iz poročila je po navedbah ministrstva razvidno, da zbrani podatki v omenjenem obdobju kažejo precej primerljiva gibanja s podatki statističnega urada. Izpostavljene razlike so v večjem delu odraz različne metodologije zajema podatkov, vključno z različno širino zajema živil v posamezni kategoriji, so pojasnili in poudarili, da je petmesečno opazovano obdobje razmeroma kratko, bolj poglobljena analiza dogajanj znotraj verige preskrbe s hrano bo mogoča v daljšem časovnem obdobju, omenjajo vsaj eno koledarsko leto, saj bo vključevala statistično primerljive podatke.
Večina prodanih živil pri trgovcih slovenskega porekla
Poročilo ugotavlja, da je bil pretežen del prodanih živil pri trgovcih v obravnavanem obdobju večinoma slovenskega porekla. To je izrazito pri sektorjih, kjer ima Slovenija visoko stopnjo samooskrbe, kot so pšenična moka, kruh, goveje meso, piščančje meso, mleko, jogurt, jajca, jabolka, korenje in krompir.
Slovenski proizvodi so manj zastopani v sektorjih svinjskega mesa, poltrdih sirov, listnate solate in čebul.
Poročilo zajema tudi izračun bruto marž pri posrednikih in trgovcih, kar pomeni razliko med nabavno in prodajno ceno, in ne stopnje dobička analiziranega deležnika. Bruto marže posrednikov imajo zelo širok razpon. Na splošno so višje pri proizvodih neslovenskega porekla (krompir, korenje, čebula, solata, banane, limone, jabolka in jogurt brez dodatkov), ker so vsaj nekatere zagotovo obremenjene z visokimi transportnimi stroški, marsikatera najbrž tudi z dodatnimi posredniki, od katerih kupujejo slovenski posredniki.
Bruto marže trgovcev so visoke pri kruhu, mesnih in mlečnih izdelkih, jajcih večje velikosti ter nekaterih vrstah sadja in zelenjave, medtem ko so izrazito nizke pri moki in večini kategorij svežega mesa (brez kosti in s kostjo), so zapisali na ministrstvu.
Problematika urejanja razmerij v verigi preskrbe s hrano je vse bolj aktualna v EU. V okviru ukrepov, ki jih je evropska komisija predlagala zaradi protestov kmetov, bo do konca junija letos ustanovila opazovalnice, ki bodo spremljale stroške proizvodnje, marž in trgovinskih praks v prehranski verigi.
Tudi zaradi predvidenih ukrepov EU so se člani projektne skupine strinjali, da se poročanje do bolj jasnih usmeritev EU na tem področju nadaljuje v enaki obliki in brez večjih sprememb zajema podatkov.
