Med najhujše poškodbe sodijo amputacije udov, izguba sluha, opekline

Nepremišljena uporaba pirotehnike, predvsem doma predelane, pogosto povzroči telesne poškodbe, moti ljudi in živali ter onesnažuje okolje.
Fotografija: Med najhujše poškodbe pri pirotehniki sodijo amputacije rok in nog ter opekline. FOTO: Voranc Vogel/Delo
Odpri galerijo
Med najhujše poškodbe pri pirotehniki sodijo amputacije rok in nog ter opekline. FOTO: Voranc Vogel/Delo

V UKC Ljubljana so v letošnji sezoni obravnavali tri poškodbe zaradi uporabe petard in drugih pirotehničnih izdelkov. En primer je bil nekoliko resnejši, a jo bo najstnik najverjetneje odnesel brez trajne prizadetosti (invalidnosti). Kot vsako leto se v teh dneh vrstijo pozivi, naj praznovanja minejo brez hrupa in onesnaževanja okolja, ki ju povzroča pirotehnika.

Pokanje in ognjemeti nekaterim popestrijo novoletne praznike, a veliko ljudem in živalim njihova uporaba vzbuja strah, nelagodje in občutek nevarnosti. Večji trgovci so s svojih polic sicer umaknili pirotehnična sredstva, ker pa jih je mogoče preprosto kupiti prek spleta, zadnji dnevi leta kljub opozorilom policije, zdravstvenega osebja in ljubiteljev živali ne minejo povsem mirno. Tudi črni trg na tem področju cveti, še posebej nevarni so doma predelani izdelki. Med najhujše poškodbe, ki jih lahko povzroči objestna in neodgovorna uporaba pirotehnike, sodijo amputacije zgornjih in spodnjih okončin ter hude opekline, predvsem po obrazu.

Travmatolog Simon Herman iz UKC Ljubljana je povedal, da so v lanski sezoni (okrog novega leta, ki velja za izpostavljeno glede uporabe komercialne pirotehnike in pozivanja k preventivi) obravnavali dva primera povrhnjih opeklin, oba poškodovanca sta bila najstnika – gre za dolgoletno povprečje, več kot polovica poškodovanih je iz te starostne skupine: »Naslednja velika skupina so otroci do 10. leta, tam je okrog 20 odstotkov poškodovancev, na srečo pa so v tej starostni skupini izključno lahke poškodbe.«

Na hrup, ki ga povzroča pirotehnika, niso imune niti živali. Pia Petrovčič iz Društva za zaščito živali Ljubljana je opozorila, da so v času praznikov zaradi strahu pogosti pobegi psov, zavetišča za živali so posledično še bolj obremenjena. »Pokanje je lahko usodno za mnoge divje živali, glasni poki povzročajo na primer dezorientacijo ptic, ki lahko odletijo v napačno smer, zaradi česar porabijo več energije in s tem več hrane, ki je pozimi že tako ali tako primanjkuje,« je dodala.

Večina kršiteljev mladoletnikov

Nekateri pirotehnični izdelki so v trgovinah na voljo skozi celo leto, a prodaja ognjemetnih izdelkov kategorije F1, katerih glavni učinek je pok (pokajoče žabice, pok vrvica, pokajoče kroglice), je fizičnim osebam dovoljena le od 19. do 31. decembra, njihova uporaba pa zgolj med 26. decembrom in (vključno) 1. januarjem. Tudi tedaj jih ni dovoljeno uporabljati v strnjenih stanovanjskih naseljih, zgradbah in vseh zaprtih prostorih, v bližini bolnišnic, v prevoznih sredstvih javnega potniškega prometa in na površinah, na katerih potekajo javna zbiranja.

Predelava pirotehničnih izdelkov in iskanje »kreativnih« rešitev za večji učinek je zelo nevarno početje. FOTO: Voranc Vogel/Delo
Predelava pirotehničnih izdelkov in iskanje »kreativnih« rešitev za večji učinek je zelo nevarno početje. FOTO: Voranc Vogel/Delo

Prodaja, posest in uporaba pirotehničnih izdelkov kategorije F2 in F3, gre za petarde različnih moči in oblik, je prepovedana, globa za posameznika v primeru kršitve znaša med 400 in 1200 evrov. Policisti so med 1. in 27. decembrom letos obravnavali 14 kršitev Zakona o eksplozivih in pirotehničnih izdelkih. »V večini primerov je šlo za mladoletne osebe, ki so uporabljale prepovedane ognjemetne izdelke F2 in F3 kategorije, katerih glavna značilnost je pok.

Od 11 kršiteljev je bilo sedem mladoletnih oseb,« je pojasnila Maja Ciperle Adlešič z Generalne policijske uprave. Na policiji vsem, ki želijo uporabljati prepovedane ognjemetne izdelke F2 in F3 kategorije, njihovo uporabo odsvetujejo: »Pri  uporabi  ognjemetnih  izdelkov  ni  prostora  za objestnost   in  nepremišljenost.   Ena  sama  napaka  pri  uporabi  lahko posamezniku spremeni celotno nadaljnje življenje.«

Pri eksplozijah se sprostijo snovi, ki zastrupljajo ozračje in predstavljajo nevarnost za zdravje ljudi in živali. FOTO: Matej Družnik/Delo
Pri eksplozijah se sprostijo snovi, ki zastrupljajo ozračje in predstavljajo nevarnost za zdravje ljudi in živali. FOTO: Matej Družnik/Delo

Delci zastrupljajo ozračje

Ker so letos množična silvestrovanja na prostem prepovedana, si bo morda vsaj okolje, zaradi pokanja in ognjemetov sicer močno obremenjeno, lahko nekoliko odpočilo. Pri eksplozijah se sprostijo snovi, ki zastrupljajo ozračje in predstavljajo nevarnost za zdravje ljudi in živali.

»Če ni padavin, lahko ti delci lebdijo v zraku več kot teden dni. Tudi ko se že posedejo, se ob suhem vremenu ponovno vrnejo v ozračje zaradi cestnega prometa ali vetra. Ko delce padavine sperejo iz ozračja in tal, onesnažijo površinske vode in podtalnico (problematični so zlasti perklorati, ki so endokrini motilci hormonov). Meritve kakovosti zraka kažejo, da koncentracije delcev v ozračju vsako leto na prehodu v novo leto presežejo dovoljeno dnevno mejo onesnaženosti za delce z velikostmi pod 10 mikrometrov PM10, ki jo določa evropska zakonodaja (50 mikrogramov/m3),« je pojasnil Andrej Vuga z Agencije RS za okolje.

Glede na to, da merilne postaje niso postavljene v bližini prireditvenih prostorov v mestih, so koncentracije onesnaževal na lokacijah prireditev še veliko večje. »Delci, ki so posledica ognjemetov, so manjši od enega mikrona, zato lahko prodrejo globoko v pljuča in telo. Vsebujejo lahko kalij, stroncij, vanadij, titan, barij, baker, svinec, magnezij, aluminij, antimon, žveplo, molibden, mangan, fosfor, cink, saje,« je še dodal Vuga. Izpostavljenost onesnaževalom, ki jih povzročajo ognjemeti, lahko sproži težji astmatični napad pri občutljivejših skupinah bolnikov. Drobni delci, ki vsebujejo kovine, pa povzročajo vnetje dihalnih poti in pljuč tudi pri sicer zdravih ljudeh.

Komentarji: