Možganska kap – ko o življenju in smrti odloča vsaka minuta

Pri možganski kapi je življenjsko pomembno predvsem hitro ukrepanje, kako nevarna je, pa pričajo tudi podatki, da brez dolgoročnih posledic po njej živi le tretjina bolnikov, kar tretjina pa jih umre.
 
Svetovni dan srca bo 29. septembra javnost po svetu znova opomnil, kako pomembno in kako ranljivo je srce. Številke govorijo o tem, da so bolezni srca in ožilja še vedno najpogostejši vzrok smrti. Za njimi v svetu vsako leto umre več kot 17,9 milijona ljudi, kar je 32 odstotkov vseh smrti. Podobno je tudi v Sloveniji. Čeprav se je umrljivost zaradi bolezni srca in ožilja v zadnjih 20 letih zmanjšala za več kot polovico, so srčno-žilne bolezni tako kot v drugih razvitih delih sveta še vedno najpogostejši vzrok smrti tudi pri nas. V letu 2019 so tako zajemale 38 odstotkov vseh smrti med Slovenci.

Čudežnega zdravila ni, pomaga pa zdrav življenjski slog

Med najpogostejšimi boleznimi srca so ishemična bolezen srca (vključno s srčnim infarktom), motnje srčnega ritma, srčna odpoved (popuščanje srca) ter bolezni srčnih zaklopk, medtem ko je med možganskožilnimi boleznimi najpogostejša možganska kap. Smrt med boleznimi srca sicer najpogosteje povzročita srčni infarkt in srčna odpoved, med možganskožilnimi boleznimi pa je največ smrti posledica možganske kapi.
 
Čeprav ljudje v rokah nimamo čudežne paličice ali zdravila, ki bi preprečilo smrtonosne srčno-žilne bolezni, pa njihov nastanek in napredovanje ter zaplete lahko odložimo, zmanjšamo njihovo težo in znatno podaljšujemo življenje. To lahko dosežemo z zdravim načinom življenja, predvsem pa z zmanjšanjem nekaterih dejavnikov tveganja, kot so zvišan krvni tlak, zvišan holesterol, zvišan krvni sladkor, čezmerna telesna teža, kajenje, telesna neaktivnost in stres. Oziroma tako, da na primer izgubimo nekaj kilogramov, namesto alkohola in cigaret sežemo po sadju in zelenjavi, sedenje ali poležavanje pa vsaj trikrat na teden zamenjamo za telesno aktivnost.
 
»Zdrav življenjski slog je eden od ključnih ukrepov pri preprečevanju aterosklerotične žilne bolezni in prezgodnje umrljivosti. Osebe, ki imajo med 50. in 70. letom dva ali več dejavnikov tveganja (kajenje, telesna nedejavnost, debelost, pretirano uživanje alkohola), živijo v povprečju 12 let manj kot osebe brez dejavnikov tveganja, poleg tega bistveno prej razvijejo kronične bolezni in imajo slabšo kakovost življenja,« o tem, kako pomembno vlogo igra zdrav življenjski slog, pravi predstojnik kliničnega oddelka za žilne bolezni na UKC Ljubljana, prof. dr. Aleš Blinc in ob tem poudarja: »Seveda so to statistični podatki, ki veljajo za populacijo. Obstajajo posamezniki, ki zaradi genetskega nagnjenja, npr. neprepoznane družinske hiperholesterolemije, razvijejo srčno-žilne bolezni zgodaj kljub zdravemu življenjskemu slogu. Tudi staranje organizma je močan dejavnik tveganja za srčno-žilne bolezni, ki ga zdrav življenjski slog sicer omili in zavira, ne more pa ga v celoti premagati. Spomnimo se, naš olimpionik Leon Štukelj je živel zdravo in dolgo, pri dobrih 100 letih pa je umrl zaradi srčnega infarkta.«

 

Deset možganskih kapi v Sloveniji – vsak dan

Vsa priporočila stroke, ki jih je treba iskati pri preverjenih, kredibilnih virih, kot so Nacionalni inštitut za javno zdravje, Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije ali Svetovna zdravstvena organizacija, veljajo tudi v primeru možganske kapi, ki v Sloveniji vsak dan prizadene kar deset ljudi na dan oziroma 4000 ljudi na leto. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje je možganska kap v Sloveniji, tako kot tudi v svetu, na tretjem mestu glede na vzrok smrti, zaradi staranja prebivalstva pa se stopnja umrljivosti vsakih pet let še podvoji. Bolezen je usodna za eno tretjino zbolelih, le ena tretjina jih po kapi dobro okreva in nimajo večjih težav, 40 odstotkov pa jih ostane popolnoma odvisnih od tuje pomoči oziroma bolj ali manj prizadetih.
 

Zdravljenje možganske kapi

Možganska kap je posledica prekinitve dotoka krvi v možgane, bodisi zaradi zamašitve žile (ishemična možganska kap) ali pritiska krvi na del možganov pri možganski krvavitvi. Zaradi pomanjkanja kisika in hranilnih snovi možganske celice odmrejo, posledice, med katerimi so ohromitev dela telesa, motnje govora, ravnotežja in koordinacije, motnje zaznavanja, požiranja, vida in sluha ter vedenjske in čustvene spremembe, pa so odvisne od obsega in mesta okvare.
 
Sodobno zdravljenje možganske kapi temelji na zgodnji ponovni vzpostavitvi prekinjenega pretoka skozi možgane. Najpogostejša in najučinkovitejša metoda je odstranitev strdka, ki je povzročil prekinitev pretoka, ali vstavitev opornice po razpoku žile s krvavitvijo, je pa to šele prvi korak, ki mu nato sledi dolga rehabilitacija.
 
Rehabilitacija traja več mesecev, lahko pa tudi več let. Najprej, odvisno od potreb in stanja bolnika, poteka v oddelkih za podaljšano bolnišnično nego, zdraviliščih, v domačem okolju ali specializiranih rehabilitacijskih ustanovah, pri njej pa sodelujejo različni strokovnjaki in družinski člani. Največji napredek se zgodi v prvem letu po možganski kapi, a ni nemogoč niti pozneje, saj neprizadeti deli možganov zaradi ustvarjanja novih povezav med živčnimi celicami lahko prevzamejo funkcijo prizadetih območij možganov.
 

Življenje po možganski kapi se spremeni

Možganska kap pa ne prizadene in ne spremeni samo življenja bolnikov, temveč tudi njihove bližnje. Bolniki se namreč po bolnišničnem zdravljenju in rehabilitaciji v različnih zdravstvenih ustanovah vrnejo v domače okolje, bolezen pa zaradi svojih posledic vpliva tako na socialni status kot na socialno mrežo. Spremenijo se odnosi, bolniki, ki so premagali možgansko kap, in njihovi svojci pa se začnejo spopadati s čustvenimi in duševnimi težavami in drugimi stiskami, ki jih prinaša spremenjen način življenja.

Te stiske dobro poznajo tudi v Društvu za zdravje srca in ožilja Slovenije. Kot opažajo v posvetovalnici Za srce, ki jo ima društvo v Ljubljani, je bolnikom, kadar jih prizadene možganska kap, najhuje, če je prizadet spomin, koncentracija ali govor. Hudo pa je po besedah Jasne Jukić Petrovčič iz posvetovalnice Za srce tudi, če pride do izrazitih vedenjskih oziroma osebnostnih poslabšanj ali poslabšane hoje oziroma nedelujoče roke, medtem ko bolnike prizadene tudi socialna izolacija, nemalo pa se jih spopada še s sramom, ker so se spremenili, in žalostjo, če morajo v dom starejših občanov, ker nimajo nikogar, ki bi skrbel zanje.
 

 

 
Pri preprečevanju najhujših posledic možganske kapi je ključno hitro ukrepanje. Na katere znake morate biti pozorni pri možganski kapi, opozarja kratica GROM (govor, roke, obraz, minute), ki predstavlja najpogostejše znake možganske kapi, med katerimi so neustrezen, zatikajoč, slabo razumljiv govor, šibka roka ali noga in na obrazu povešen ustni kot, ter izpostavlja pomembnost hitrega ukrepanja.
 
 
Viri:

• Svetovna zdravstvena organizacija. Cardiovascular diseases. Dostopno na: https://www.who.int/health-topics/cardiovascular-diseases#tab=tab_1.ž
• Nacionalni inštitut za javno zdravje. Srčno-žilne bolezni. Dostopno na: https://www.nijz.si/sl/srcno-zilne-bolezni
• Nacionalni inštitut za javno zdravje. Zdravstveno stanje prebivalstva. Dostopno na: https://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/uploaded/publikacije/letopisi/2019/2.4.1_szb_2019.pdf
• Scientific Reports. Behavioural risk factors and healthy life expectancy: evidence from two longitudinal studies of ageing in England and the US. Dostopno na: https://www.nature.com/articles/s41598-020-63843-6
• Društvo za zdravje srca in ožilja. Obravnava bolnikov po možganski kapi. Dostopno na: https://zasrce.si/clanek/obravnava-bolnikov-po-mozganski-kapi/
• Svetovna zdravstvena organizacija. Top 10 causes of death. Dostopno na: https://www.who.int/news-room/fact-sheets/detail/the-top-10-causes-of-death
• Združenje bolnikov s cerebrovaskularno boleznijo Slovenije. O možganski kapi. Dostopno na: https://www.zdruzenjecvb.com/o-mozganski-kapi.html

---

Naročnik oglasne vsebine je podjetje Pfizer