Kustečeva napovedala nadaljevanje šolanja na daljavo do konca leta
Simona Kustec je ocenila, da je v danih okoliščinah to najboljši možni način za zagotavljanje pravice do izobraževanja.
Odpri galerijo
FOTO: Uroš Hočevar/Delo
Zaradi zahtevne epidemiološke slike v celotni državi je odločeno, da bo zaradi varovanja zdravja tako učencev kot zaposlenih v šolah, vrtcih in univerzah izobraževanje potekalo na daljavo do konca letošnjega leta, je ob robu seje DZ povedala ministrica za izobraževanje Simona Kustec.
Izobraževanje na daljavo na splošno poteka dobro in brez večjih težav, ta trenutek pa je to v danih okoliščinah najboljši možni način za zagotavljanje pravice do izobraževanja, je še ocenila Kustečeva. Kot je zagotovila, bo ob izboljšanju epidemiološke slike prioriteta odpiranje vrat šol, in sicer najprej za učence prve triade osnovne šole, nato pa za otroke s posebnimi potrebami.
Takoj ko bodo strokovnjaki dovolili, da se v osnovne šole vrnejo tudi otroci s posebnimi potrebami, bodo na vladi to storili, je še napovedala ministrica za izobraževanje. »Te strokovne ocene ta trenutek nimamo,« je dodala Kustečeva, s čimer so po njenih besedah seznanili tudi ustavno sodišče.
Odločitev o podaljšanju ukrepa izobraževanja na daljavo do konca leta je bila pričakovana, je ocenil predsednik združenja ravnateljev Gregor Pečan. Osebno je pogojno razmeroma zadovoljen, da so šolniki dobili jasna merila glede pogojev za omilitev ukrepov, hkrati pa je izrazil skrb nad možnostjo vplivanja posameznih lobijev. Predsednika združenja ravnateljev pri omilitvi določenih ukrepov, ki bodo stopili v veljavo v torek, pa begajo odstopanja, ki šolnike po njegovem potiskajo v negotovost. »Če gre zgolj za trenutno možnost vplivanja posameznih lobijev, je to milo rečeno nenavadno, jaz pa sem pri tem prepričan, da je slabo za državljane,« je opozoril.
Čeprav podpira prizadevanja obrtno-gospodarske zbornice, Pečana skrbi, ali bo barvna shema sproščanja ukrepov v resnici delovala tako, kot je bilo napovedano. Če bo prihajalo do odstopanj po priporočilu oz. lobiranju kogarkoli, je po njegovem pod vprašajem tudi smiselnost razglasitve rdeče, oranžne in drugih faz epidemije.
Glede izobraževanja na daljavo, za katerega je ministrica Kustečeva danes ocenila, da na splošno poteka dobro in brez večjih težav, je predsednik združenja ravnateljev mnenja, da »zanesljivo poteka bolje, kot je potekalo v prvem valu«. Še vedno so sicer prisotne določene težave, zlasti na infrastrukturnem področju, kot sta dostop do interneta in pokritost signala v bolj odmaknjenih regijah, so pa zato tako učenci kot tudi šole in starši bistveno bolje pripravljeni na to obliko izobraževanja. Po drugi strani pa za razliko od prvega vala epidemije, ko je bila zaprta skoraj cela država, starši težje pomagajo svojim otrokom doma, saj je precej več ljudi v službah. Poleg tega je Pečan jasen, da je pouk na daljavo »samo nadomestek za resnični pouk v razredu in ga ne more v celoti zamenjati«.
Vlada je medtem v nedeljo na dopisni seji sprejela mnenje, da sta pobuda za oceno ustavnosti in zakonitosti odloka o začasni prepovedi zbiranja ljudi v zavodih s področja vzgoje in izobraževanja ter univerzah in samostojnih visokošolskih zavodih in sklepa o začasni obliki izvajanja vzgojno-izobraževalnega dela kot tudi predlog za zadržanje izvrševanja obeh aktov neutemeljena.
Kot izhaja iz mnenja vlade, gre pri ukrepu prepovedi zbiranja ljudi v šolah za nujen ukrep, potreben zaradi zaščite javnega zdravja. Začasna prepoved zbiranja v vzgojno-izobraževalnih zavodih je bila, glede na presojo stroke, nujen in učinkovit ukrep proti širjenju nalezljive bolezni. Zaradi učinkovite in hitre vzpostavitve izobraževanja na daljavo pa po mnenju vlade ta ukrep ni čezmerno posegel v pravico otrok do izobraževanja.
Odločitev za prepoved zbiranja ljudi v vzgojno-izobraževalnih zavodih je bila pogojena z izrazitim slabšanjem epidemiološke slike. Ob tehtanju med pravico za javno zdravje in pravico do izobraževanja v šolskih prostorih pa niti ni mogoče prezreti, da so v šolah tudi zaposleni, da tja prihajajo starši ter da učenci in dijaki uporabljajo javni prevoz, kar so vse okoliščine, ki izrazito negativno vplivajo na širjenje nalezljive bolezni. Vlada je zato prepričana, da je odlok bil in še vedno je sorazmeren in nujno potreben ukrep za zajezitev epidemije.
Izobraževanja na daljavo prav tako ni mogoče obravnavati kot ukrep izključitve določenega dela otrok iz vzgojno-izobraževalnega procesa v javnih zavodih. Težave učencev pri prehodu na izobraževanje na daljavo poleg tega niso sorazmerne z nevarnostjo širjenja covida-19, zato izobraževanje na daljavo ne predstavlja ustavno nedopustnega posega v človekove pravice.
Vlada meni, da bi bilo začasno zadržanje izvrševanja odloka oziroma sklepa ministrice v nasprotju z vsemi ukrepi za preprečitev širjenja virusa in bi predstavljalo neposredno škodo za javno zdravje in zdravje posameznika. Vračanje otrok s posebnimi potrebami v šolske prostore pa trenutno predstavlja veliko večje tveganje za njihovo zdravje, kot so morebitne posledice izobraževanja na daljavo.
Ustavno sodišče je 3. decembra za neveljavne označilo sklepe vlade, s katerimi je ta podaljševala ukrepe za zajezitev epidemije v vzgoji in izobraževanju, sprejete v obliki odloka, in tudi sklep ministrice za izobraževanje o izobraževanju na daljavo. Ocenilo je, da gre pri sklepih za predpise, ki morajo biti objavljeni v uradnem listu, sicer niso veljavni. Posledično je prenehala tudi veljavnost samega odloka o začasni prepovedi zbiranja v vzgojno-izobraževalnih zavodih. Vlada je posledično sprejela nove odloke, ki so podaljšali prepoved zbiranja v vzgojno-izobraževalnih zavodih.
Izobraževanje na daljavo na splošno poteka dobro in brez večjih težav, ta trenutek pa je to v danih okoliščinah najboljši možni način za zagotavljanje pravice do izobraževanja, je še ocenila Kustečeva. Kot je zagotovila, bo ob izboljšanju epidemiološke slike prioriteta odpiranje vrat šol, in sicer najprej za učence prve triade osnovne šole, nato pa za otroke s posebnimi potrebami.
Takoj ko bodo strokovnjaki dovolili, da se v osnovne šole vrnejo tudi otroci s posebnimi potrebami, bodo na vladi to storili, je še napovedala ministrica za izobraževanje. »Te strokovne ocene ta trenutek nimamo,« je dodala Kustečeva, s čimer so po njenih besedah seznanili tudi ustavno sodišče.
Pečan iz združenja ravnateljev pogojno zadovoljen z napovedjo šolanja na daljavo do konca leta
Odločitev o podaljšanju ukrepa izobraževanja na daljavo do konca leta je bila pričakovana, je ocenil predsednik združenja ravnateljev Gregor Pečan. Osebno je pogojno razmeroma zadovoljen, da so šolniki dobili jasna merila glede pogojev za omilitev ukrepov, hkrati pa je izrazil skrb nad možnostjo vplivanja posameznih lobijev. Predsednika združenja ravnateljev pri omilitvi določenih ukrepov, ki bodo stopili v veljavo v torek, pa begajo odstopanja, ki šolnike po njegovem potiskajo v negotovost. »Če gre zgolj za trenutno možnost vplivanja posameznih lobijev, je to milo rečeno nenavadno, jaz pa sem pri tem prepričan, da je slabo za državljane,« je opozoril.
Čeprav podpira prizadevanja obrtno-gospodarske zbornice, Pečana skrbi, ali bo barvna shema sproščanja ukrepov v resnici delovala tako, kot je bilo napovedano. Če bo prihajalo do odstopanj po priporočilu oz. lobiranju kogarkoli, je po njegovem pod vprašajem tudi smiselnost razglasitve rdeče, oranžne in drugih faz epidemije.
Glede izobraževanja na daljavo, za katerega je ministrica Kustečeva danes ocenila, da na splošno poteka dobro in brez večjih težav, je predsednik združenja ravnateljev mnenja, da »zanesljivo poteka bolje, kot je potekalo v prvem valu«. Še vedno so sicer prisotne določene težave, zlasti na infrastrukturnem področju, kot sta dostop do interneta in pokritost signala v bolj odmaknjenih regijah, so pa zato tako učenci kot tudi šole in starši bistveno bolje pripravljeni na to obliko izobraževanja. Po drugi strani pa za razliko od prvega vala epidemije, ko je bila zaprta skoraj cela država, starši težje pomagajo svojim otrokom doma, saj je precej več ljudi v službah. Poleg tega je Pečan jasen, da je pouk na daljavo »samo nadomestek za resnični pouk v razredu in ga ne more v celoti zamenjati«.
Pobuda za oceno ustavnosti po mnenju vlade neutemeljena
Vlada je medtem v nedeljo na dopisni seji sprejela mnenje, da sta pobuda za oceno ustavnosti in zakonitosti odloka o začasni prepovedi zbiranja ljudi v zavodih s področja vzgoje in izobraževanja ter univerzah in samostojnih visokošolskih zavodih in sklepa o začasni obliki izvajanja vzgojno-izobraževalnega dela kot tudi predlog za zadržanje izvrševanja obeh aktov neutemeljena.
Kot izhaja iz mnenja vlade, gre pri ukrepu prepovedi zbiranja ljudi v šolah za nujen ukrep, potreben zaradi zaščite javnega zdravja. Začasna prepoved zbiranja v vzgojno-izobraževalnih zavodih je bila, glede na presojo stroke, nujen in učinkovit ukrep proti širjenju nalezljive bolezni. Zaradi učinkovite in hitre vzpostavitve izobraževanja na daljavo pa po mnenju vlade ta ukrep ni čezmerno posegel v pravico otrok do izobraževanja.
Odločitev za prepoved zbiranja ljudi v vzgojno-izobraževalnih zavodih je bila pogojena z izrazitim slabšanjem epidemiološke slike. Ob tehtanju med pravico za javno zdravje in pravico do izobraževanja v šolskih prostorih pa niti ni mogoče prezreti, da so v šolah tudi zaposleni, da tja prihajajo starši ter da učenci in dijaki uporabljajo javni prevoz, kar so vse okoliščine, ki izrazito negativno vplivajo na širjenje nalezljive bolezni. Vlada je zato prepričana, da je odlok bil in še vedno je sorazmeren in nujno potreben ukrep za zajezitev epidemije.
FOTO: Leon Vidic/Delo
Izobraževanja na daljavo prav tako ni mogoče obravnavati kot ukrep izključitve določenega dela otrok iz vzgojno-izobraževalnega procesa v javnih zavodih. Težave učencev pri prehodu na izobraževanje na daljavo poleg tega niso sorazmerne z nevarnostjo širjenja covida-19, zato izobraževanje na daljavo ne predstavlja ustavno nedopustnega posega v človekove pravice.
Več tveganja pri vračanju otrok v šole kot pri posledicah šolanja na daljavo
Vlada meni, da bi bilo začasno zadržanje izvrševanja odloka oziroma sklepa ministrice v nasprotju z vsemi ukrepi za preprečitev širjenja virusa in bi predstavljalo neposredno škodo za javno zdravje in zdravje posameznika. Vračanje otrok s posebnimi potrebami v šolske prostore pa trenutno predstavlja veliko večje tveganje za njihovo zdravje, kot so morebitne posledice izobraževanja na daljavo.
Ustavno sodišče je 3. decembra za neveljavne označilo sklepe vlade, s katerimi je ta podaljševala ukrepe za zajezitev epidemije v vzgoji in izobraževanju, sprejete v obliki odloka, in tudi sklep ministrice za izobraževanje o izobraževanju na daljavo. Ocenilo je, da gre pri sklepih za predpise, ki morajo biti objavljeni v uradnem listu, sicer niso veljavni. Posledično je prenehala tudi veljavnost samega odloka o začasni prepovedi zbiranja v vzgojno-izobraževalnih zavodih. Vlada je posledično sprejela nove odloke, ki so podaljšali prepoved zbiranja v vzgojno-izobraževalnih zavodih.
