Nagrada za pridobitev sredstev ali dvojna plača?
Nizke plače slovenskih raziskovalcev so po navedbah direktorja Kemijskega inštituta in predsednika Koordinacije samostojnih raziskovalnih inštitutov Slovenije (KOsRIS) prof. dr. Gregorja Anderluha ključni razlog, da raziskovalci odhajajo v tujino ali v gospodarstvo ter da k nam ne prihajajo konkurenčni tuji raziskovalci. Predlagani zakon o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti, ki je danes na mizi odbora za izobraževanje, naj bi to popravil, v Visokošolskem sindikatu Slovenije (VSS) pa opozarjajo, da bo nekaterim omogočil dvojne plače.
Predlog zakona omogoča fleksibilnost plač raziskovalcev pri projektih za določen čas, ki so financirani iz zunanjega vira. Te plače ne bi bile podvržene sistemu plač v javnem sektorju, raziskovalci pa bi lahko dobili največ dvakratnik osnovne plače v najvišjem plačnem razredu posameznega delovnega mesta. Raziskovalni inštituti to določbo zelo podpirajo, je za Delo dejal Anderluh: »Plače raziskovalcev na slovenskih inštitutih so po podatkih Sviza za okoli 30 odstotkov nižje kot plače na primerljivih položajih v visokošolskem sektorju. So res neatraktivne za znanstvenoraziskovalno delo. Pri nekaterih najbolj prestižnih projektih, kot so na primer projekti evropsko-raziskovalnega sveta, naši vodje projektov ne dobijo konkurenčnih raziskovalcev iz tujine, ker se velikokrat zaplete prav pri plačah.«
Predsednik VSS dr. Gorazd Kovačič opozarja, da plača ni edini razlog, zakaj raziskovalci bežijo v tujino ali industrijo, med največjimi problemi izpostavlja prekarnost. V VSS poudarjajo, da bo zaradi takšne uzakonitve »dvojnih plač« zagotovo nastalo »veliko povečanje neenakosti v vrednotenju dela glede na to, na katerem raziskovalnem področju nekdo deluje in kako lahko trži svoje aplikativne proizvode poslovnim partnerjem v industriji«. Predlagano ureditev je kritizirala tudi zakonodajno-pravna služba, opozorila je Levica vključila v amandma. Zakon je v prvem branju podprlo 80 poslancev.
V Svizu, ki je edini reprezentativni sindikat za raziskovalno dejavnost, zakon, ki bo med drugim povečal sredstva za raziskave in razvoj, podpirajo. V celoti ga podpira tudi Rektorska konferenca RS. Kot je dejal njen predsednik in rektor Univerze v Mariboru prof. dr. Zdravko Kačič, že leta ugotavljajo, da je naš prostor nezanimiv za tuje in domače uspešne raziskovalce ter visokošolske učitelje. Ne strinja se, da bodo pri nagrajevanju privilegirani raziskovalci pri aplikativnih projektih: »Vir financiranja so večinoma evropski projekti. Ti, ki prihajajo v naslednjih letih, so v velikem delu projekti temeljnega raziskovanja in v manjšem delu aplikativnega. Res pa je, da je v slovenskem prostoru uspešnost mednarodnega raziskovalnega dela večja na področju naravoslovja, tehnike, kar pa sploh ni pravilo v tujini, kjer bo v prihodnjih letih poudarek predvsem na družboslovju in humanistiki.«
