Borut Pahor: Hojsova izjava o svinjah nevredna položaja, ki ga minister zaseda

Predsednik države pričakuje, da se bo Hojs opravičil in da Janša v torek v Evropskem parlamentu ne bo rekel vsega, kar misli.
Fotografija: Borut Pahor letos pri Najevski lipi. Pozval je k prizadevanjem, da skušamo nagovoriti tudi drugače misleče in z njimi iskati kompromise za skupno dobro. FOTO: Mateja Kotnik/Delo
Odpri galerijo
Borut Pahor letos pri Najevski lipi. Pozval je k prizadevanjem, da skušamo nagovoriti tudi drugače misleče in z njimi iskati kompromise za skupno dobro. FOTO: Mateja Kotnik/Delo

Na Ludranskem vrhu nad Črno na Koroškem pri materi vseh slovenskih lip poteka 30. srečanje pod Najevsko lipo. Slavnostni govornik je bil predsednik države Borut Pahor, ki se je ob robu srečanja odzval na izjavo ministra na notranje zadeve Aleša Hojsa o svinjah na brifingu za bruseljske novinarje. Pahor je dejal, da je izjava nevredna položaja, ki ga minister zaseda.Od ministra pričakuje, da se bo zanjo opravičil.

Pahor je poudaril, da so se politiki in javne osebnosti dolžni vzdržati besed, ki bi jih kdo razumel kot žaljive. »Zlasti ko govori ne le v svojem imenu, v imenu vlade in naše države, ampak tudi v imenu Sveta Evropske unije, mora biti toliko bolj pazljiv, kaj in kako reče, da to ne bo naletelo na nerazumevanje. Ni treba, da se strinjamo, da pove stališče, ki je nujno za vse sprejemljivo, mora pa biti izrečeno spoštljivo,« je na Ludranskem vrhu poudaril Pahor.
 

Janša naj v torek ne reče vsega


Izrazil je upanje, da predsednik vlade Janez Janša v torek, ko bo nagovoril Evropski parlament, ne bo rekel vsega, kar misli, na način, kot bi si po Pahorjevih besedah morda želel, in da se bo zavedal - tako predsednik države - da bo vse, kar bo povedal, govoril v imenu Slovenije.

»Pri tem mora biti pazljiv,« je opozoril Pahor in dodal, da sicer ne želi dajati nasvetov. »Želim si le, da bi se v torek dobro izšlo,« je še rekel. O kulturi dialoga je govoril tudi v slavnostnem nagovoru. Dejal je, da po njegovih opažanjih raje naslavljamo ljudi, ki imajo podobna stališča, a se po njegovem moramo potruditi nagovarjati tudi tiste, ki se z nami ne strinjajo ali mislijo drugače.

»Ni dovolj, da nagovarjaš samo svoje privržence,« je prepričan Pahor, najbolj zvest obiskovalec srečanj pri Najevski lipi. Kar dvajsetkrat je prišel po njeno krošnjo. V zahvalo mu je gostiteljica, črnjanska županja Romana Lesjak podarila mladiko Najevske lipe.
 

Dialoga je manj kot pred tridesetimi leti


Dobil jo je tudi Miha Bučar, sin Franceta Bučarja, slavnostnega govornika na prvem srečanju pod lipo, ki so ga Črnjani avgusta 1991 takrat še v skupni občini Ravne na Koroškem pripravili v znak domoljubja po osamosvojitvi Slovenije. Tam je bil tudi Lojze Peterle, predsednik prve slovenske vlade. »Spominjam se, kako je bilo pred tridesetimi leti pri lipi. Takrat smo bili vsi 'naši', ampak to je trajalo malo časa. Danes pa zgleda, da smo razdeljeni, kot še nismo bili. To me skrbi. A mogoče tako razdeljeni vendarle nismo, kot želijo nekateri prikazati. Ampak dialoga je danes manj, kot ga je bilo pred tridesetimi leti, ko smo menjali režim in državo,« je na jubilejnem srečanju pod lipo dejal Peterle.

Na srečanje k lipi je prišel tudi predsednik državnega zbora Igor Zorčič. Na fotografiji z gostiteljico Romano Lesjak in koroškim poslancem Janijem Prednikom. FOTO: Mateja Kotnik/Delo
Na srečanje k lipi je prišel tudi predsednik državnega zbora Igor Zorčič. Na fotografiji z gostiteljico Romano Lesjak in koroškim poslancem Janijem Prednikom. FOTO: Mateja Kotnik/Delo


Ob 25. obletnici so srečanje zaradi vse manjše udeležbe državnikov preimenovali v vseslovensko srečanje pod Najevsko lipo. Črnjanska župana Romana Lesjak pravi, da tudi po tridesetih letih verjamejo v svojo domovino in v to, da je pogovor ključ do rešitve vseh problemov. Na tokratni razmislek pod lipo je povabila vseh ducat koroških županov. To bo tudi zadnja seja sveta koroške regije pod njenim vodstvom. Pod lipo je predsedovanje predala dravograjski kolegici Marijani Cigala
 

Najdlje so poslušali Borisa Pahorja


Zadnja leta se pri lipi zbere več državljanov kot državnikov. A vedno temu ni bilo tako. Največ državnikov se je pri lipi zbralo na prvem srečanju, na katerem je bil slavnostni govornik France Bučar. Ker je bilo kasnejša leta k lipi vedno manj politikov, so organizatorji pod krošnjo lipe povabili tudi gospodarstvenike, kulturnike in župane. Kot so zapisali v biltenu, ki so ga izdali ob jubileju, jih je s svojo življenjsko energijo in iskrivim nagovorom leta 2016 navdušil pisatelj in akademik Boris Pahor. Pod lipo je imel najdaljši slavnostni govor, v zgodovino srečanj pa se bo zapisal še kot najstarejši govorec.


Dve leti kasneje je zbrane nasmejal pisatelj in politik Tone Partljič, ki so ga organizatorji srečanj označili za najbolj kritičnega govorca. »Baje so rekli: 'On je komediograf, povabimo ga, mogoče se bomo kaj smejali! Pametnih smo imeli že dovolj',« je prepričan Partljič. Zapisal je, da se »ločeni in skregani slovenski državniki, kar je lepše ime za politike, že trideset let srečujejo pri lipi. V tem času še ni nobeden nobenega sovražno nadrl, kaj šele 'užgal'«. Partljič je organizatorje sicer pohvalil za običaj, a pripomnil, da je iluzorno pričakovati, da se bodo pod lipo srečevali sprti politiki in se pod njeno krošnjo pomirili.  
 

Prešteli prazne obljube politikov


Največkrat je v različnih funkcijah prišel k lipi Borut Pahor. Za najbolj neposredno žensko gostjo v zgodovini srečanj pa velja nekdanja varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer. Ob tridesetletnici srečanj pri lipi se sprašuje: »Kaj, če bi Najevska lipa nekega dne spregovorila? Koliko besed in besedičenja bi nam očitala? Koliko bi bilo obljub in misli, ki jih nismo nikoli realizirali in morda niti nameravali? So nekateri torej govorili in marsikaj obljubljali celo s 'figo v žepu'? Organizatorji so obljube prešteli in ugotovili, da je bila največkrat izrečena, a še vedno neizpolnjena tista o asfaltni prevleki na cesti, ki vodi do lipe. 

Koroški župani so si tako kot nekoč njihovi predniki vzeli čas za razmislek pod lipo. FOTO: Mateja Kotnik/Delo
Koroški župani so si tako kot nekoč njihovi predniki vzeli čas za razmislek pod lipo. FOTO: Mateja Kotnik/Delo


»Srečanje pod lipo se je z leti osulo. Delilo je usodo politične razdeljenosti in nepripravljenosti na pogovor, kar je privedlo do sedanjega izključevanja in nesprejemanja različnosti. A lipa se ne da. Kljubuje s svojim zraslimi debli in sporoča, da je še tu,« je spomine na srečanje obudil nekdanji predsednik republike Milan Kučan. 
 

Kam je ušel duh lipe? 


Pa še ta resnica; Najevska lipa sploh ni lipa, ampak lipovec. Najprej je veljalo, da je najstarejša v državi, nato, da je to drevo z največjim obsegom debla v Sloveniji. Kakor koli že, dejstvo je, da je zrasla iz več debel, da je votla in da meri v višino kar 24 metrov. Po legendi naj bi jo zasadili Turki in pod njo skrili zaklad. Stara je okoli 730 let in se bohoti na posestvu kmeta Najevnika 1056 metrov nad morjem. Je duh Najevske lipe še vedno tu? Lojze Peterle, predsednik prve slovenske vlade, se boji, da se je preselil v votlino k bradi Kralja Matjaža pod goro Peco.

Preberite še:

Komentarji: