Na teorije zarot je treba odgovoriti z znanstvenimi dejstvi

»Ljudem je treba na preprost in jasen način pojasniti, da je cepivo proti covidu-19 varno ter na kakšen način deluje,« pravi zdravnica Urška Močnik.
Fotografija: Bojana Beović se je cepila in je prepričana, da je cepivo varno in učinkovito. FOTO: UKC Ljubljana
Odpri galerijo
Bojana Beović se je cepila in je prepričana, da je cepivo varno in učinkovito. FOTO: UKC Ljubljana

Medicinska sestra iz Tennesseeja po cepljenju proti covidu-19 ni umrla. Zdravnik, ki je cepil Nancy Pelosi, predsednico predstavniškega doma ameriškega kongresa, na igli ni pustil pokrovčka. Vodja svetovalne skupine za covid-19 pri ministrstvu za zdravje Bojana Beović se je v resnici cepila, navedbe o zaroti, ker dopoldne na dan cepljenja ni imela enake frizure kot zvečer, ko je o tem govorila na nacionalni televiziji, pa so lažne. To so dejstva in jih je mogoče preveriti.

V kritičnih časih se torej soočamo z lažnimi novicami in trditvami, da je zdravnica o nečem takem, kot je cepljenje, zavajala javnost. Takšne objave neizogibno vodijo k lažnim novicam in dvomom v učinkovitost cepljenja ter podirajo trud znanstvenikov, ki se borijo, da bi čimprej premagali bolezen, ki je spremenila svet.

Teorije zarote se kot blisk širijo po družbenih omrežjih in v nejevoljo spravljajo strokovnjake, zdravnike, znanstvenike, pa tudi laično javnost, saj je predvsem slednja nato zmedena in ne ve natanko, komu naj verjame. Odgovor je preprost – znanosti. 

V boj proti dezinformacijam je stopila tudi Evropska komisija. FOTO: Blaž Samec/Delo
V boj proti dezinformacijam je stopila tudi Evropska komisija. FOTO: Blaž Samec/Delo


Fotografije Bojane Beović na družbenih omrežjih so (žal pričakovano) služile kot poligon za različne teorije zarot – posamezniki so preučevali dolžino zdravničinih las in namigovali, da je njen posnetek cepljenja star. Zmotilo jih je recimo, da zdravnik, ki je dr. Beović cepil, na rokah ni imel rokavic. 

Za Delo je danes še enkrat potrdila, da se je cepila in da je fotografija pristna. »Zelo sem bila presenečena in nisem si mislila, do kam seže človeška domišljija. Ko smo doma gledali to fotografijo, so lasje v resnici drugačni, ampak to je mogoče pojasniti v petih minutah, kako pride do tega.« Včeraj jo je bolela roka, morda celo malce bolj, kot je pričakovala, sicer pa se je po cepljenju dobro počutila. »Del, kjer so me cepili, je danes še viden z manjšo oteklino, ampak praktično ni več boleč.« 



Na vprašanje, zakaj zdravnik, ki jo je cepil, na rokah ni imel rokavic, je dr. Beović odgovorila, da to ni potrebno: »On si je roke razkužil, brizgo je imel v roki tako, da se je ni dotaknil. Potem je razkužil tudi predel kože. Mi smo se cepili skupinsko, postopek za cepljenje je bil izdelan s strani naših vrhunskih strokovnjakov, zato se lahko zanesemo, da je povsem ustrezen.« 

image_alt
Cepljenje spremlja slovenska previdnost


Epidemiolog Mario Fafangel je v soboto, ko so v Slovenijo prispeli prvi odmerki cepiva, poudaril, da imamo pri nas varno in učinkovito cepivo. Pri razvoju cepiva ni nihče 'rezal ovinkov', saj se temeljev za tovrstna cepiva ni začelo razvijati šele pred 10 meseci, ampak že vsaj pred 17 leti, je še poudaril epidemiolog in dodal, da so prav zaradi tega znanja cepivo proti covidu-19 lahko razvili v zgolj desetih mesecih. »Vsa cepiva morajo iti skozi enake točno določene procese, za kar poskrbijo ustrezne inštitucije. Cepiva covid-19 so bila preizkušena v kliničnih testiranjih, v katerih je sodelovalo več deset tisoč ljudi.  Res je, da je bila časovnica strnjena, vendar se vmesnih korakov ni preskočilo. Nadzor varnosti cepiv se bo nadaljeval. Skrb je odveč - cepivo je varno in učinkovito,« poudarjajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ).

Že vnaprej je predvidel, da se bodo v zvezi s cepljenjem zagotovo pojavile razne informacije, med katerimi bodo tudi lažne, in opozoril, naj ne »skočimo takoj na prvo žogo« ter podvomimo v strokovnost in učinkovitost cepiva. Cepivo je podvig znanosti, cepljenje pa podvig naše družbe in bo moralo biti sprejeto, je poudaril epidemiolog in dodal: »Samo cepljenje bo rešilo življenja, ne cepivo samo po sebi.« 

Zaradi cepiva je sicer nemogoče zboleti, lahko pa bi se zgodilo, da bi zbolele tudi cepljene osebe, ki so bile izpostavljene virusu, še preden so razvile imunost, je pojasnil Fafangel. Cepivo, kot je še poudaril, pomeni zanj luč na koncu tunela, zato zaupanja vanj nikakor ne smemo zamajati.  

Zaradi cepljenja ne morete zboleti s covid-19. Je pa mogoče, da ste se z virusom okužili že pred cepljenjem in takrat še niste imeli simptomov. FOTO: Blaž Samec/Delo
Zaradi cepljenja ne morete zboleti s covid-19. Je pa mogoče, da ste se z virusom okužili že pred cepljenjem in takrat še niste imeli simptomov. FOTO: Blaž Samec/Delo


Na teorije zarot je treba odgovoriti – z dejstvi


Zdravnica Urška Močnik, direktorica Doma upokojencev Idrija, se je med prvimi cepila proti covidu-19, ker verjame v varnost in učinkovitost cepiva, pa tudi zato, da bi služila kot zgled. »Svojim zaposlenim sem povedala, da bomo epidemijo obvladali bodisi tako, da se bomo še par let držali strogih preventivnih ukrepov, ali pa tako, da se bomo vsi cepili. Ljudem je treba na preprost in jasen način pojasniti, da je cepivo proti covidu-19 varno ter na kakšen način deluje.«

Strinja se, da prevlada družbenih omrežij predstavlja problem in opozarja na to, da mora javnost dobiti odgovore tudi na morebitne teorije zarot. »Odgovoriti jim je potrebno, in sicer z dejstvi. In morda bi bilo dobro tudi, da bi ministrstvo za zdravje in NIJZ k pozivom za cepljenje pristopila na podoben način, kot sta spomladi k prvemu valu epidemije – z letaki in slikovnim gradivom, ki bi laični javnosti pomagali razumeti, zakaj se je potrebno cepiti, na kakšen način cepivo deluje in zakaj je varno.« Ker večina prebivalstva nima zdravniškega oziroma strokovnega znanja, da bi razumela čisto vse, kar se v medijih pojavi o cepivih, je treba podatke objavljati na jasen in preprost način.

A pravi paradoks pri vsem skupaj je, da se nekateri zaposleni v zdravstvu ne želijo cepiti, nihče jih k temu niti ne more oziroma sme prisiliti. Zato je pomembno, da se jim zdravorazumsko pojasni, da je cepivo varno in učinkovito, saj je cepljenje za zdaj edini način, da se zavarujejo življenja starostnikov v DSO, ki so največje žrtve covida-19. Po mnenju zdravnice Urške Močnik se je potrebno osredotočiti tudi na to, kdo in kako komunicira z laično javnostjo glede cepiva. Pred ljudi naj stopijo tisti, ki med njimi uživajo zaupanje v svojo strokovnost.

V boj proti dezinformacijam je stopila tudi Evropska komisija. FOTO: Blaž Samec/Delo
V boj proti dezinformacijam je stopila tudi Evropska komisija. FOTO: Blaž Samec/Delo

 

Lažne novice je nemogoče ustaviti


Morda se komu zdi smešno, da nekateri posamezniki dejansko verjamejo (ali pa želijo zgolj zanetiti še več razkroja v družbi) v to, da bodo s cepivom proti covidu-19 v telo prejeli tudi mikročip ali pa, da je prvi prostovoljec v oxfordski raziskavi o učinkovitosti cepljenja umrl. Strokovnjaki z omenjene ugledne univerze so to zanikali in opozorili, da je bilo cepivo res razvito v izjemno hitrem času, a je varno in učinkovito.

BBC je med drugim na primer preverjal tudi navedbe, da je cepivo proti španski gripi povzročilo 50 milijonov smrti in dokazal z dejstvi, da gre za neresnico. Ko splet preplavijo lažne novice, jih je nemogoče ustaviti. Da jih delijo znane medijske osebnosti, kot sta dirkač formule ena Lewis Hamilton ali pa srbski tenisač Novak Đoković, ne prispeva k zaupanju ljudi v pomen znanosti.  

image_alt
V teku na dolge proge je mogoče zmagati s skupnim bojem


V boj proti dezinformacijam je stopila tudi Evropska komisija. Predsednica Ursula von der Leyen je pozvala, naj državljani upoštevamo nasvete javno zdravstvenih organov in spletišč ustreznih organizacij v Evropski unij, kot sta Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) in Svetovna zdravstvena organizacija (WHO). Tudi sami lahko prispevamo v boju proti pandemiji tako, da ne delimo nepreverjenih informacij iz nezanesljivih virov.

Tudi na spletni strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje so pripravili obširen in pregleden seznam najpogostejših vprašanj ter odgovorov nanje. Med drugim tudi, ali smo po cepljenju zaščiteni, kako to, da so cepivo razvili tako hitro in ali je varno tudi za otroke. Odgovori so dostopni javnosti, do njih priti pa enako preprosto kot deliti lažne novice na svetovnem spletu. 

Infektolog Janez Tomažič je za Delo dejal, da morajo biti vsi, ki se profesionalno ukvarjajo s pandemijo covida-19, prilagodljivi, fleksibilni in vztrajni glede ozaveščanja prebivalstva s pravimi in verodostojnimi informacijami. »Trudimo se,« je še dodal, presenečen, kako malo zanimanja za cepljenje je na primer med zaposlenimi v Domovih za ostarele (DOS). Tomažič je prepričan, da so v strokovno utemeljevanje in prepričevanje ljudi o varnosti cepljenja vložili veliko energije. Nekaj odgovornosti pa je vendarle – čeprav si tega velikokrat ne želimo priznati – na nas samih. Da zaupamo večkrat preverjenim informacijam in pazimo, kaj delimo na družbenih omrežjih. 

Komentarji: