Negativna ocena državi pri skrbi za starejše
Revizija računskega sodišča: Stanje socialne oskrbe je kritično, čeprav so že pred desetletjem opozarjali na nujne ukrepe
Odpri galerijo
Država ne sledi naraščajočemu trendu staranja prebivalstva, ugotavlja Računsko sodišče. Foto Jure Eržen
Ljubljana – Stanje socialne oskrbe je kritično, trend staranja prebivalstva bo še poslabšal stanje, premalo je mest v domovih, oskrba je za povprečno pokojnino predraga, vsem ljudem, ki potrebujejo pomoč, ni zagotovljena enaka obravnava. Vsem tem opozorilom, ki se v javnosti vrstijo že leta, je pritrdilo še Računsko sodišče v reviziji, ki so jo naslovili Kam na starost. Če država ne bo kmalu konkretno ukrepala, se nam po letu 2040 piše grozljivo slabo, opozarja predsednik Tomaž Vesel.
Vsak peti Slovenec zaradi starosti ali zdravstvenega stanja potrebuje pomoč drugih. »Čez 20 ali 30 let bo približno pol milijona prebivalcev vsaj potencialnih upravičencev do socialne oskrbe, država pa ne sledi naraščajočemu trendu staranja prebivalstva. Nima prepoznavnega sistema, ki bi bil vzdržen za javne finance, definitivno pa ni vzdržen za upokojence oziroma tiste, ki potrebujejo pomoč,« je naštel Tomaž Vesel, ki upa, da bo pristojnim njihovo poročilo resno opozorilo. Kritični so do ministrstev za zdravje in za delo, družino in socialne zadeve, vseh ministrov, ki so jih vodili, ter tudi vseh dosedanjih vlad.
Ugotavljajo, da se ni od prejšnje revizije leta 2008 praktično nič premaknilo in s konkretnimi številkami pritrjujejo starostnikom, njihovim svojcem, pa tudi zaposlenim v domovih in različnim društvom, ki bolj ali manj glasno opozarjajo na svoje stiske.
Pregledali so več vidikov. Država si je, denimo, do leta 2020 zadala cilj spodbujati skupnostno oskrbo, čeprav je povpraševanje po institucionalni oskrbi vsaj trikrat večje. »Skupnostna oblika je v primerjavi z institucionalno prijaznejša do uporabnika, ker ostane v domačem okolju, vendar ne zadovoljuje vseh potreb, saj je omejena na 20 ur na teden, hkrati pa je vsaj 8-krat dražja od institucionalne,« je opisal predsednik računskega sodišča in poudaril, da nimajo nič proti skupnostnim oblikam, ki so primerne predvsem za tiste, ki potrebujejo manj pomoči in občasno, je pa treba določiti vire financiranja.
V tem kontekstu so izračunali, da povprečna pokojnina, ki je lani znašala 640 evrov in jo prejema več kot polovica upokojencev, ni dovolj za plačilo velike večine oblik pomoči, četudi jih subvencionira lokalna skupnost, v javnem zavodu pa zadošča za najbolj osnovno oskrbo. »V koncesionarskih domovih pa prejemnikom povprečne pokojnine zmanjka približno 400 evrov,« pravi Vesel. Po njegovih besedah mora država vedeti, koliko stroškov je pripravljena prevzeti, pa tudi pripraviti prebivalstvo, da bo treba za ta del starosti poskrbeti. »Če bo znesek, ki ga bodo nosili zavezanci, večji, bo s pokojninami, kakršne so, treba posegati v njihove nepremičnine, če svojci ne bodo prevzeli stroškov. Ali v Sloveniji obstaja družbeni konsenz za to? Nisem popolnoma prepričan.«
Merila za sprejem v dom niso natančna in so lahko zelo arbitrarna, prav tako standardi za vrsto oskrbe niso točno določeni. Sistem oblikovanja cen je nepravičen, kar se kaže tako, da uporabniki nadstandarda plačujejo iste stroške dvakrat, uporabniki standardnih storitev pa plačujejo tudi del stroškov nadstandarda. Računsko sodišče tudi zelo zanima, od kod 11 milijonov evrov dobičkov, ki jih izkazali izvajalci v tej neprofitni dejavnosti, in to ob premalo plačanih in preobremenjenih oskrbovalcih.
»Zelo smo nezadovoljni s tem sistemom in z ukrepi države na tem področju, zaradi neaktivnosti vlad, kljub temu, da v vseh redno sodelujejo stranke, ki imajo v svojih programih izpostavljeno skrb za starejše,« je strnil Tomaž Vesel.
Računsko sodišče od ministrstva za delo zahteva, naj določi deležnike za zagotavljanje podatkov o cenah, potrebah in kapacitetah, imenuje delovno skupino za proučitev ustreznosti veljavne pravne ureditve in pripravi predloge za odpravo sistemskih slabosti. Opozarjajo še, da bo država za pripravo in testiranje novega sistema dolgotrajne oskrbe s poudarkom na skupnostni oskrbi namenila 74 milijonov evrov, kar je nesorazmerno veliko, posebno če upoštevamo, da je trikrat več povpraševanja po mestih v zavodih kot po pomoči na domu. Vsaj še enkrat toliko denarja pa bi potrebovala za to, da bi izpolnila potrebe po institucionalni oskrbi.
»Poročilo je zelo dobrodošlo in z njim se večinoma tudi strinjamo,« se je odzval Jaka Bizjak, sekretar Skupnosti socialnih zavodov Slovenije, ki pa večjih izboljšav ne pričakuje, posebno ne glede na razrez prihodnjih proračunov.
Na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve napovedujejo pripravo odzivnega poročila z navedbo popravljalnih ukrepov, med drugim poskušajo zagotoviti dodatne kapacitete institucionalnega varstva, v proračunu za 2020 pa je 5 milijonov za vlaganje v domove. Ministrstvo za zdravje pa odgovarja, da pripravljajo zakon o dolgotrajni oskrbi, ki se bo tesno prepletal s sistemom socialnega in zdravstvenega varstva. »Tako bomo dosegli, da nihče v družbi ne bo prezrt,« zagotavljajo.
Vsak peti Slovenec zaradi starosti ali zdravstvenega stanja potrebuje pomoč drugih. »Čez 20 ali 30 let bo približno pol milijona prebivalcev vsaj potencialnih upravičencev do socialne oskrbe, država pa ne sledi naraščajočemu trendu staranja prebivalstva. Nima prepoznavnega sistema, ki bi bil vzdržen za javne finance, definitivno pa ni vzdržen za upokojence oziroma tiste, ki potrebujejo pomoč,« je naštel Tomaž Vesel, ki upa, da bo pristojnim njihovo poročilo resno opozorilo. Kritični so do ministrstev za zdravje in za delo, družino in socialne zadeve, vseh ministrov, ki so jih vodili, ter tudi vseh dosedanjih vlad.
Ugotavljajo, da se ni od prejšnje revizije leta 2008 praktično nič premaknilo in s konkretnimi številkami pritrjujejo starostnikom, njihovim svojcem, pa tudi zaposlenim v domovih in različnim društvom, ki bolj ali manj glasno opozarjajo na svoje stiske.
Pregledali so več vidikov. Država si je, denimo, do leta 2020 zadala cilj spodbujati skupnostno oskrbo, čeprav je povpraševanje po institucionalni oskrbi vsaj trikrat večje. »Skupnostna oblika je v primerjavi z institucionalno prijaznejša do uporabnika, ker ostane v domačem okolju, vendar ne zadovoljuje vseh potreb, saj je omejena na 20 ur na teden, hkrati pa je vsaj 8-krat dražja od institucionalne,« je opisal predsednik računskega sodišča in poudaril, da nimajo nič proti skupnostnim oblikam, ki so primerne predvsem za tiste, ki potrebujejo manj pomoči in občasno, je pa treba določiti vire financiranja.
INFOGRAFIKA: Delo
Od kod 11 milijonov dobička?
V tem kontekstu so izračunali, da povprečna pokojnina, ki je lani znašala 640 evrov in jo prejema več kot polovica upokojencev, ni dovolj za plačilo velike večine oblik pomoči, četudi jih subvencionira lokalna skupnost, v javnem zavodu pa zadošča za najbolj osnovno oskrbo. »V koncesionarskih domovih pa prejemnikom povprečne pokojnine zmanjka približno 400 evrov,« pravi Vesel. Po njegovih besedah mora država vedeti, koliko stroškov je pripravljena prevzeti, pa tudi pripraviti prebivalstvo, da bo treba za ta del starosti poskrbeti. »Če bo znesek, ki ga bodo nosili zavezanci, večji, bo s pokojninami, kakršne so, treba posegati v njihove nepremičnine, če svojci ne bodo prevzeli stroškov. Ali v Sloveniji obstaja družbeni konsenz za to? Nisem popolnoma prepričan.«
Foto Tadej Regent/delo
Merila za sprejem v dom niso natančna in so lahko zelo arbitrarna, prav tako standardi za vrsto oskrbe niso točno določeni. Sistem oblikovanja cen je nepravičen, kar se kaže tako, da uporabniki nadstandarda plačujejo iste stroške dvakrat, uporabniki standardnih storitev pa plačujejo tudi del stroškov nadstandarda. Računsko sodišče tudi zelo zanima, od kod 11 milijonov evrov dobičkov, ki jih izkazali izvajalci v tej neprofitni dejavnosti, in to ob premalo plačanih in preobremenjenih oskrbovalcih.
»Zelo smo nezadovoljni s tem sistemom in z ukrepi države na tem področju, zaradi neaktivnosti vlad, kljub temu, da v vseh redno sodelujejo stranke, ki imajo v svojih programih izpostavljeno skrb za starejše,« je strnil Tomaž Vesel.
Računsko sodišče od ministrstva za delo zahteva, naj določi deležnike za zagotavljanje podatkov o cenah, potrebah in kapacitetah, imenuje delovno skupino za proučitev ustreznosti veljavne pravne ureditve in pripravi predloge za odpravo sistemskih slabosti. Opozarjajo še, da bo država za pripravo in testiranje novega sistema dolgotrajne oskrbe s poudarkom na skupnostni oskrbi namenila 74 milijonov evrov, kar je nesorazmerno veliko, posebno če upoštevamo, da je trikrat več povpraševanja po mestih v zavodih kot po pomoči na domu. Vsaj še enkrat toliko denarja pa bi potrebovala za to, da bi izpolnila potrebe po institucionalni oskrbi.
»Poročilo je zelo dobrodošlo in z njim se večinoma tudi strinjamo,« se je odzval Jaka Bizjak, sekretar Skupnosti socialnih zavodov Slovenije, ki pa večjih izboljšav ne pričakuje, posebno ne glede na razrez prihodnjih proračunov.
Na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve napovedujejo pripravo odzivnega poročila z navedbo popravljalnih ukrepov, med drugim poskušajo zagotoviti dodatne kapacitete institucionalnega varstva, v proračunu za 2020 pa je 5 milijonov za vlaganje v domove. Ministrstvo za zdravje pa odgovarja, da pripravljajo zakon o dolgotrajni oskrbi, ki se bo tesno prepletal s sistemom socialnega in zdravstvenega varstva. »Tako bomo dosegli, da nihče v družbi ne bo prezrt,« zagotavljajo.
Naznanitev policiji zaradi oblikovanja cen
Država od leta 2007 ni zgradila nobenega javnega doma za starejše, temveč je podeljevala koncesije, s čimer je omogočila, da so se kapacitete v državi povečale za približno 2600 novih postelj. »A so te skoraj 30 odstotkov dražje od postelj v javnih domih, ker oskrbovanci plačujejo praktično finančno konstrukcijo za izgradnjo in upravljanje doma. Takšno stanje se nam ne zdi pravilno,« opozarja Tomaž Vesel. Računsko sodišče je po pripravi revizije Kam na starost policiji naznanilo enega od koncesionarjev, zaradi suma storitve kaznivega dejanja, povezanega z oblikovanjem cen storitev. Kdo je ta koncesionar in česa konkretno ga sumijo, nam v tej fazi še ni želel razkriti.
Država od leta 2007 ni zgradila nobenega javnega doma za starejše, temveč je podeljevala koncesije, s čimer je omogočila, da so se kapacitete v državi povečale za približno 2600 novih postelj. »A so te skoraj 30 odstotkov dražje od postelj v javnih domih, ker oskrbovanci plačujejo praktično finančno konstrukcijo za izgradnjo in upravljanje doma. Takšno stanje se nam ne zdi pravilno,« opozarja Tomaž Vesel. Računsko sodišče je po pripravi revizije Kam na starost policiji naznanilo enega od koncesionarjev, zaradi suma storitve kaznivega dejanja, povezanega z oblikovanjem cen storitev. Kdo je ta koncesionar in česa konkretno ga sumijo, nam v tej fazi še ni želel razkriti.
