V Sloveniji rekordnih 192 novih okužb

Po vladnih podatkih so na območju Slovenije včeraj evidentirali kar 192 okužb z novim koronavirusom. To je novo rekordno število. Prejšnji rekord, dosežen 17. septembra, je bil veliko nižji, 137 okužb.



Največ okužb, 52, je bilo po podatkih sledilnika za covid v občini Ljubljana, sicer pa so razpršene po celotni državi, na 77 občin. Po sedem so jih odkrili v občinah Domžale in Črna na Koroškem, po šest v občinah Maribor in Celje, pet pa v Slovenskih Konjicah.

V videu si lahko ogledate današnjo vladno novinarsko konferenco s predstojnico Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa dr. Metodo Dodič Fikfak in vladnim govorcem Jelkom Kacinom.



Včeraj so sicer v Sloveniji opravili 3645 testiranj, kar je bilo prav tako rekordno. Hospitaliziranih je bilo 60 obolelih, od tega 15 na intenzivni negi. Odpustili so 11 oseb, umrl ni nihče. Skupno število potrjenih okužb z novim koronavirusom v Sloveniji je 5008.

Kako je bilo med prvim valom? Najvišje število okužb smo imeli 26. marca, a je bil tedanji rekord mnogo nižji, 61 okužb.

Vlada o novih ukrepih med koncem tedna

Jelko Kacin je uvodoma povedal, da je današnji dan žal daleč najslabši od začetka epidemije. Slaba četrtina vseh okužb je bila v Ljubljani, virus pa se še naprej širi med zdravstvenimi delavci in v domovih starejših občanov, je še opomnil. Znova je poudaril, da je zamejevanje širjenja virusa odgovornost vseh.

Glede morebitnih novih vladnih ukrepov je povedal, da utegnejo nanje vplivati jutrišnji rezultati. Razprave na nivoju vlade bodo sicer čez konec tedna, konkretneje pa bo glede morebitnih novih ukrepov mogoče govoriti v ponedeljek.

Vlada čaka tudi poročilo strokovne skupine za covid-19 pri ministrstvu za zdravje. Kot ukrep, ki bi lahko sledil, je sicer navedel dodatno omejevanje števila zbiranja ljudi z deset na šest. Vsem, ki načrtujejo večje dogodke, tudi zasebne, družinske, pa je predlagal preložitev.

Osrednja tema današnje novinarske konference so bili sicer izzivi, ki jih je epidemija postavila delovnim organizacijam. Delodajalcem in zaposlenim. Vdor virusa ima namreč lahko izjemno slab vpliv na potek delovnih procesov.
 

Delodajalci dolžni narediti oceno tveganja in poskrbeti za najranljivejše

V tem kontekstu je Dr. Metoda Dodič Fikfak opomnila, da so delodajalci po obstoječem zakonu o varstvu pri delu dolžni narediti oceno tveganja. Kjer je mogoče, je treba omogočiti delo od doma.
Dejavniki tveganja za varnost so lahko kemijski, fizikalni, psihološki ali biološki. Ker se je v delovnih organizacijah ob epidemiji novega koronavirusa prvič tako konkretno zgodilo, da je vdrl biološki dejavnik tveganja v delovne procese, mnogi ocene tveganja niso razumeli kot nekaj, kar bi morali narediti.

Bistvo ocene tveganja glede koronavirusa v delovnih organizacijah je, da v njih ne nastaja, na delovnem mestu se lahko le širi. Delodajalec mora razmisliti, kako preprečiti vnos v delovno organizacijo in širitev ter pri tem omogočiti proces dela.

Številne delovne organizacije, denimo, delujejo tako, da si zaposleni predmete podajajo, na primer na tekočem traku. Virus se lahko širi prek tovrstnih predmetov, ki potujejo med zaposlenimi, tudi če so posejani po tovarni in se med seboj ne vidijo.

Težava so lahko tudi kopalnice, vhodi ali izhodi, denimo odhodi na kajenje tipa »rama ob rami«, četudi so delavci med delovnim procesom med seboj na ustrezni distanci. Pri kopalnicah je potrebno, denimo, presoditi, ali je dovolj osebja za čiščenje, ali jih bodo delavci v sedanjih razmerah čistili sami in podobno. Potrebno jih je naučiti. Tudi prihode in odhode registrirajo, denimo, vsi delavci na isti uri.

Kot je dodala, se je v zadnjem času vdor virusa zgodil v vsaj 20 podjetjih. V nekaterih so se zelo dobro odzvali, angažirali so specialista za medicino dela. Dobre rešitve so našli v sodelovanju s specialistom medicine dela. Če bi imeli ocene tveganja narejene, denimo, že januarja, primerov, kakršen je bil perutnina Pivka, ne bi bilo. A so v tej delovni organizaciji širjenje hitro zajezili.

Dodič Fikfakova je navedla tudi okoliščine, ko je bila maja preklicana epidemija. Tedaj so v številnih delovnih organizacijah ukrepe povsem opustili. A nihče ni sklenil pakta z virusom.

Poudarila je še, da Nacionalni inštitut za javno zdravje ne more dati tako natančnih navodil, kot bi delodajalci pričakovali, saj so delovni procesi zelo različni. Poudarila pa je še, da mora delodajalec po zakonu o varnosti pri delu najprej poskrbeti za ranljive kronične bolnike, nosečnice in mladoletne.