NLB naj bije sodne bitke na Hrvaškem in sodiščih EU

Ljubljana – Slovenija ne bo spreminjala ustave oziroma sprejemala ustavnega zakona za zaščito premoženja NLB na Hrvaškem, kjer proti njej poteka več postopkov z grožnjo zaplembe premoženja. Pobudnik spremembe Janez Janša obžaluje potezo, Milan Brglez pa v tem ne vidi nič tragičnega.

SDS in NSi sta pred dobrim mesecem in pol vložili pobudo za zaščito premoženja NLB pred neveljavnimi pravnomočnimi sodbami hrvaških sodišč z ustavnim zakonom. V tem obdobju so se do tega vprašanja opredelili v strokovni komisiji ustavne komisije, ki jo vodi predsednik državnega zbora Milan Brglez, svoje mnenje je pripravil tudi Inštitut za ustavno pravo. Znano je, da sta tako strokovna komisija kot inštitut izrekla več pomislekov do predloga SDS in NSi, kar je pretehtalo ob včerajšnji odločitvi ustavne komisije.



Po slabih treh urah, potem ko so o materiji razpravljali brez navzočnosti javnosti, je Brglez dejal, da je večina poslancev zavrnila možnost spreminjanja ustave. Hkrati pa je poudaril, da NLB s tem ne bo ostala nezaščitena. »Obstajajo druga sredstva, med temi pa ni sprejetja ustavnega zakona,« je dejal Brglez. Predsednica strokovne komisije Dominika Švarc Pipan je pojasnila, da ima NLB na voljo več pravnih sredstev in postopkov pred hrvaškimi in mednarodnimi sodišči. Če se bo nadaljevala praksa izdajanja neveljavnih sodb, Slovenija lahko toži Hrvaško pred Evropskim sodiščem za človekove pravice v Strasburgu (kjer Slovenija že toži Hrvaško zaradi terjatev LB do hrvaških podjetij), na voljo so tudi pravna sredstva v evropskih institucijah in Sodišča EU. »NLB ima na voljo več pravnih sredstev, ki pa ne bodo dale rešitev z danes na jutri,« je dejala Dominika Švarc Pipan.

Janša: Namenoma so pasivni, da ne bi prodali NLB

Janez Janša je obžaloval, da ustavna komisija niti ni začela postopka sprejamanja ustavnega zakona, četudi bi ga spreminjali in ne bi bilo nujno, da bi večina sledila njihovemu predlogu. »Večina je zavrnila edino pot, s katero bi učinkovito zaščitili davkoplačevalce, namesto tega se bo plenjenje državne banke samo nadaljevalo. Iz informacij, ki smo jih dobili v komisiji, je ogroženost NLB velika, gre za okoli 400 milijonov evrov, posledično pa se lahko poveča tudi na milijardo evrov, ker bo to vplivalo na prodajno ceno NLB,« je dejal Janša. Prvak SDS je na komisiji poskušal prodreti tudi s predlogom, da bi organizirali politični posvet pri predsedniku DZ, na katerem bi dodelali neko rešitev za NLB, a da tudi to ni naletelo na posluh. Janša meni, da takšno ravnanje vladajoče politike ni naključno, ozadje za pasivnost vidi kot priročen izgovor, da se banke ne privatizira.



V NLB so večkrat poudarili, da sprememba ustavnega zakona ne bi pomenila zaščite za NLB, ker ni bilo predvideno, kdo in kako bi banki povrnil škodo, če bi ji nastala z zaplembo premoženja na Hrvaškem. Predsednik uprave NLB Blaž Brodnjak vidi rešitev kot državno jamstvo, kar je predlagalo ministrstvo za finance, a ga vlada ni sprejela.

Brodnjak je pred kratkim dejal, da bi bilo dobro, če bi bila vlada pri reševanju problematike prenesenih deviznih vlog odgovorna do premoženja davkoplačevalcev in opozoril, da politiki nasploh neodgovorno zmanjšujejo vrednost premoženja davkoplačevalcev. Na te besede se je odzval predsednik vlade v odstopu Miro Cerar, ki je Brodnjakove besede označil za neprimerne in neresnične, žogico pa vrnil upravi NLB, ker pričakuje, da se bo banka sama ustrezno odzvala na izzive, ki jih ima na Hrvaškem.