Ljubljana – Že v času ministra Sama Fakina je bilo na ministrstvu za zdravje nerazporejenih 10 milijonov evrov, ti pa se bodo v zdravstveno blagajno prelili šele zdaj – po sprejetju aneksa 3. Z njim so zagotovili plačilo povečanega obsega dela v specialistični ambulantni dejavnosti, a na čakalne vrste do konca leta to ne bo moglo imeti velikih učinkov.
Z dodatnim denarjem za skrajševanje čakalnih vrst se ponavlja zgodba iz leta 2018. Od 58 milijonov evrov jih je tedaj ostalo 16, ker sta parlament in vlada sprejela pravne podlage za porabo večjega dela sredstev (35 milijonov evrov) šele sredi oktobra, zato ni bilo dovolj časa, da bi zdravniki lahko izvedli toliko zdravljenj. Zdaj je stanje podobno. Denar bo zdravstvena blagajna dobila novembra, torej spet prepozno. Na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) odločitev vlade o aneksu 3 k splošnemu dogovoru za letošnje leto sicer pozdravljajo, a bi si želeli, da se takšne spremembe uvedejo že na začetku leta, in ne proti koncu.
Jim bo tokrat uspelo povečati storilnost?
Na ministrstvu za zdravje kljub temu pričakujejo, da se bodo izvajalci z vso odgovornostjo in skrbnostjo takoj lotili aktivnosti in sprememb v organizaciji dela za doseganje povečanega izvajanja programov in storitev. Tako bi na najbolj kritičnih področjih prispevali k obvladovanju čakalnih dob in programov in čim več teh uresničili do konca leta. Doslej so imeli krito petodstotno preseganje določenih programov, po sprejetju aneksa pa bodo dobili plačilo za preseganje programov do 15 odstotkov.
Več bodo lahko delali v naslednjih specialističnih ambulantnih dejavnostih: urologija, internistika, otorinolaringologija, rehabilitacija, alergologija, kardiologija in vaskularna medicina, pediatrija, gastroenterologija, klinična genetika, pulmologija, ginekologija, maksilofacialna kirurgija, psihiatrija, obravnava bolezni dojk, nevrologija, ortopedija, tireologija ... Dodatno se omogoča tudi preseganje pogodbenega plana do 15 odstotkov pri operacijah na ožilju – krčne žile in operacijah kile v specialistični ambulantni obravnavi. Pri prospektivnih programih, ki so glede na veljavni splošni dogovor plačani do plana, pa je zagotovljena možnost preseganja programa za 15 odstotkov. Sem spadajo angiografija, endoproteza kolka in kolena, ortopedska operacija rame, artroskopska operacija, endoproteza gležnja, operacije hrbtenice, operacije karpalnega kanala, operacije na ožilju arterije in vene, operacije na ožilju krčne žile, operacije kile, operacije žolčnih kamnov.
Se bo storilnost do konca leta v mnogih od naštetih programov, kjer že zdaj niso dosegli plana, lahko dvignila za dodatnih deset odstotkov (upoštevaje vse leto)? Poznavalci sistema so prepričani, da ne. Iz podatkov ZZZS izhaja, da je od januarja do avgusta pri prospektivnih programih število letno načrtovanih posegov preseglo zgolj 56 izvajalcev od skupno 145.
Če izvajalci v letu 2019 ne bodo realizirali storitev v predvidenem obsegu sredstev, jih bo ZZZS lahko namenil za večji obseg storitev v letu 2020, pojasnjujejo na ministrstvu.
Pilotni projekt za krajšanje čakalnih vrst
Iz navedenega po mnenju kritikov izhaja, da je desetmilijonska injekcija v zdravstveno blagajno še en neposrečen poskus razdeljevanja sredstev za nazaj brez učinka na število čakajočih. »Od pomladi 2012 še nobena vlada ni pokazala, kaj je storila s čakajočimi, samo kaj bo storila,« je izpostavila ekonomistka v zdravstvu Marjeta Kuhar. Kako resna je problematika vse daljših čakalnih vrst, oriše statistika Nacionalnega inštituta za javno zdravje: avgusta 2019 je nad dopustno dobo čakalo 75.600 ljudi, mesec prej pa 4,7 odstotka manj oziroma 72.000.
Dodajmo, da je bilo sprejetje aneksa 3 potrebno tudi za začetek izvajanja pilotnega projekta optimizacije čakalne dobe. V projekt, ki so ga izvajali med junijem in septembrom in je stal slabih 20.000 evrov (brez DDV), so bili vključeni Ortopedska klinika Ljubljana, Ortopedska bolnišnica Valdoltra in koncesionar Kirurgija Bitenc.
