Ob nižanju standarda lahko pride na oblast le ultra desnica

»Kako vemo, da je v deželo prišla jesen in kako, da se po 15 mesecih pripravlja prva večja rekonstrukcija vlade,« je Ali Žerdin izzval Janeza Markeša. »Je sploh bila kakšna vlada, da v takem času ni prišlo do kakšnih večjih sprememb?« je vprašanje vrnil Markeš. Žerdin pa je dodal, da smo ministra za zdravje iskali tri mesece, zdaj imamo kandidatko za to funkcijo, obetata pa se še dve ministrski zamenjavi.

Markeš meni, da je pri tem najpomembneje, da smo dobili kandidatko za ministrico za zdravje. Žerdin je opozoril, da gre za ime, ki je že krožilo in je bilo obdano z mnenji, da gre za osebo, ki pozna zdravstvo. Kandidatka je ekonomistka, mentor njene diplome je bil socialno naravnan ekonomist Tine Stanovnik, ki je daleč od novodobnega neoliberalnega kapitalizma. Na ministrstvo je prišla iz strokovnega sveta, kjer je bila dragocena pomoč Eriku Breclju. V času ministrovanja Roberta Goloba pa je bila najbrž poslovodeča na ministrstvu.

Žerdin je opozoril še na podrobnost v eni od njenih kratkih predstavitev. Zavzela se je za povečanje dostopnosti zdravstva, ni pa omenila obrambe javnega zdravstvenega sistema. Markeš se je spomnil, da je pred časom to bila fronta, v kateri je za Svobodo v prvi vrsti stala Tamara Vonta. Ta je dala jasno vedeti, da se koncesionarske scene ne bodo dotikali. To pomeni, da bo zdravstvo, s privoljenjem Goloba, pristalo v nekakšni hibridni obliki, kar je postiljal že Danijel Bešič Loredan. »Zato to imenovanje pričakujem z mešanimi občutki,« pravi Markeš.

V vmesnem času pa je bila pri Loredanu igra ta, da se zaradi javnega mnenja ne gre na polno v privatizacijo zdravstva, temveč v neko hibridno obliko, v kateri bodo tisti, ki se jim je uspelo vriniti v medprostor, še bolj profitirali, saj bodo imeli zaščito pred konkurenco. Bojim se, da smo zdaj tu, pravi Markeš.

Prišla je še napoved, da se poti kmetijske ministrice in Goloba razhajajo, ministrica pa pravi, da ne bo odstopila. Gre za precej nerodno obveščanje uprave za varno hrano o določenih tovorih sadja, polnega pesticidov. Dejansko pa verjetno gre za kaj več kot zgolj poročanje ali pesticide, menita komentatorja.

Nutrije in ministrica za kmetijstvo

Žerdin je opozoril še na zakonodajo v proceduri, denimo zakon o zaščiti živali, ki obravnava tudi ravnanje z nutrijami. »Upam, da ne gre za tako banalno zadevo, kot so nutrije,« odgovarja Markeš. Po izsledkih raziskovalnih novinarjev gre tudi za precej visoke zneske, tja do 300.000 evrov, ki jih v nenavadnih razpisih dobivajo znani prejemniki, opozarja Markeš. »Tu pridemo tudi do vprašanja, ali se določena vladna struktura v poldrugem letu lahko odpove prigrabizaciji,« se še sprašuje.

Na deljenje denarja smo zdaj še bolj občutljivi, saj bo treba ogromno vložiti v obnovo Slovenije. 300.000 evrov tam, potem pogodbe za povsem neracionalne stvari za 50.000 evrov in podobno. Vprašanje je, kako se to mreži, kako nastopa vedno isti krog ljudi. Podoben problem je tudi pri ministrici Bratušek, še opozarja Markeš.

Meni, da so to prava vprašanja v času, ko se od ljudi pričakuje solidarnost, gospodarstvo pa ječi pod težo bremen. »Čutijo, da prihaja kriza, mi pa se še sončimo v podatkih, da je bila stopnja brezposelnosti ta mesec najnižja,« pravi Markeš.

Precej nenavadnosti je bilo tudi pri ministrstvu za javno upravo, po eni strani dodeljevanje denarja nevladnim organizacijam, na drugi pa draga in številčna pot v New York. Kot razumem, pa funkcija Sanje Ajanović Hovnik ni postavljena pod vprašaj. Vzorec je pa podoben, opaža Žerdin.

Napoved interpelacije ima en čudovit element, meni Žerdin. Prispevek o ministrici, ki ni naklonjen vladi, je pripravila novinarka, ki jo je premier pred leti označil za postarano prostitutko. »Bo interpelacija temeljila na izsledkih novinark, ki jih je premier ekscesno žalil?« se sprašuje Žerdin.

Markeš pa je pojasnil, da je šla zdaj RTV Slovenija pred javnost in povedala nekatere strašne stvari, da gre za strašne minuse, devet milijonov evrov, da si televizija izposoja, da lahko izplačuje plače, da prejšnje vodstvo ni podpisovalo nujnih dokumentov, da so prodajali delnice in drugo. »Verjetno bo moralo priti do določene državne pomoči, pri čemer upam, da ne bo šlo za novo odvisnost od oblasti,« opozarja Markeš.

Standard pada

Realno je standard v Sloveniji zelo padel, pravi Markeš. V Nemčiji, ki je za nas referenčna država, se to, da je standard padel, kaže v porastu priljubljenosti nacionalistične stranke za 20 odstotkov. To je grozljiv podatek, če vzbudi še določene zgodovinske strahove.

Kot dodaja, se nam mrači že od ustanovitve države. »Vzpostavili so se določeni centri moči, ki jih ne prebijemo. Golobova vlada bi lahko veliko tega popravila. Če pa bodo nižali standard, lahko v kombinaciji s strahovi pred migranti, pred posledicami vojne v Ukrajini in posledicami globalnega segrevanja, pride na oblast le ultra desnica, vedno in povsod. To je pred nami,« se boji Markeš.