Ob prijavi bivališča bi spraševali po jeziku
Informacijska pooblaščenka opozarja, da posega v zasebnost tudi z vprašanji o veroizpovedi in narodnosti.
Odpri galerijo
Koristi in tveganja pri uvedbi zbiranja občutljivih osebnih podatkov za prijavo prebivališča je treba temeljito pretehtati, opozarja informacijska pooblaščenka. FOTO: Jure Eržen/Delo
Kaj imajo podatki o veroizpovedi, narodnosti in maternem jeziku skupnega s preprečevanjem fiktivnih prijav prebivališča? To je vprašanje za člane parlamentarnega odbora za notranje zadeve, ki so, kljub pomislekom zakonodajno-pravne službe državnega zbora in izraženemu nasprotovanju predstavnika vlade, podprli amandma k noveli zakona o prijavi prebivališča. Na spornost takšnih poizvedovanj opozarja tudi informacijska pooblaščenka. V naslednji fazi zakonodajnega postopka naj bi se besedilo člena spremenilo, je napovedal predsednik odbora, vprašanje pa je, kako.
Cilj novele zakona o prijavi prebivališča, ki so jo pripravili na ministrstvu za notranje zadeve in jo državni zbor obravnava po skrajšanem postopku, je zagotoviti dodatne ukrepe, ki bodo pripomogli k zmanjšanju števila fiktivnih prijav, ko posamezniki na navedenem naslovu v resnici ne prebivajo. Novembra lani je bilo, na primer, po več kot 20 oseb stalno prijavljenih na 301 naslovih, kjer naj bi skupaj bivalo 12.194 ljudi, več kot 20 začasno prijavljenih pa so našli na 491 naslovih s skupaj 44.628 stanovalci. Pri vseh teh ni mogoče predpostaviti, da gre za fiktivne prijave, so pa nekatere v smislu storitve kaznivega dejanja overitve lažne vsebine obravnavala tudi sodišča. V enem postopku je sodišče v Mariboru, na primer, ugotavljalo upravičenost prijave začasnega prebivališča za 618 oseb.
Problematiko fiktivnih prijav na istem naslovu na ministrstvu za notranje zadeve zaznavajo predvsem pri tujcih, voznikih v mednarodnem prometu, zaposlenih pri slovenskih delodajalcih (zaradi zdravstvenega zavarovanja, dovoljenja za stalno bivanje in združevanje družine), družinskih članih tujca, zaposlenega pri slovenskem delodajalcu (zaradi pridobivanja socialnih transferjev) in državljanih, ki dejansko prebivajo v tujini, a ohranijo rezidentstvo (davčne olajšave). Da bi bilo teh primerov čim manj, je ministrstvo v noveli zakona predvidelo ponovno uvedbo krajevne pristojnosti prijave prebivališča, uvedbo površinskih standardov za število prijavljenih oseb, poenostavitev postopka preverjanja resničnosti prijave.
Ko so predlog prejšnji teden dobili v obravnavo člani parlamentarnega odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo, je poslanska skupina SNS vložila dopolnilo na njen peti člen. Ta amandma določa, da naj posameznik ob prijavi stalnega prebivališča, stalnega naslova v tujini ali spremembe naslova v tujini navede tudi podatke o narodnosti, veroizpovedi, maternem jeziku ter imenu in priimku posameznika, ki vodi gospodinjstvo in sorodstveno razmerje do njega. Predstavnica zakonodajno-pravne službe državnega zbora je opozorila, da je resen problem varstvo osebnih podatkov pri tem amandmaju in da ni nobenih utemeljitev za test sorazmernosti. Državni sekretar na notranjem ministrstvu Franc Kangler je posebej poudaril, da ga vlada ne podpira, da pa želijo, če bo sprejet, sodelovati pri snovanju nove vsebine, da bo člen skladen z vsemi drugimi predpisi. Da besedilo amandmaja ne bo ostalo, kakršno je, a da ga podpirajo zato, da ostane »člen odprt« in ga je mogoče v nadaljnjem postopku še spreminjati, pa je napovedal predsednik odbora Branko Grims (SDS). Pritrdilo mu je še pet članov odbora, štirje so glasovali proti.
Informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik je prepričana, da pomeni zbiranje posebno občutljivih osebnih podatkov, kot so veroizpoved, narodnost in materni jezik, velik poseg v zasebnost posameznikov, prinaša pa tudi nevarnost tveganja za diskriminacijo tujcev, manjšin in ranljivih skupin. Državni zbor je pozvala, naj predlagane spremembe skrbno pretehta, upoštevajoč ustavo, in zakonski predlog ustrezno popravi. Ustava določa, da se nihče ni dolžan opredeliti do svojega verskega ali drugega prepričanja in tudi da je prepovedana uporaba osebnih podatkov v nasprotju z namenom zbiranja, ki mora biti opredeljeno z zakonom in vedno skladno z načelom sorazmernosti. »Glede na skope obrazložitve in odsotnost opredelitve vzročne povezave med zbiranjem podatkov o narodnosti, veroizpovedi in maternem jeziku ter prijavo stalnega prebivališča ni možno razbrati, kako predlagatelj sploh utemeljuje potrebo po zbiranju teh podatkov ter ali je predlagatelj izvedel tehtanje med cilji, tveganji in posledicami takega zbiranja ter pravicami posameznikov,« je še navedla informacijska pooblaščenka.
Cilj novele zakona o prijavi prebivališča, ki so jo pripravili na ministrstvu za notranje zadeve in jo državni zbor obravnava po skrajšanem postopku, je zagotoviti dodatne ukrepe, ki bodo pripomogli k zmanjšanju števila fiktivnih prijav, ko posamezniki na navedenem naslovu v resnici ne prebivajo. Novembra lani je bilo, na primer, po več kot 20 oseb stalno prijavljenih na 301 naslovih, kjer naj bi skupaj bivalo 12.194 ljudi, več kot 20 začasno prijavljenih pa so našli na 491 naslovih s skupaj 44.628 stanovalci. Pri vseh teh ni mogoče predpostaviti, da gre za fiktivne prijave, so pa nekatere v smislu storitve kaznivega dejanja overitve lažne vsebine obravnavala tudi sodišča. V enem postopku je sodišče v Mariboru, na primer, ugotavljalo upravičenost prijave začasnega prebivališča za 618 oseb.
Problematiko fiktivnih prijav na istem naslovu na ministrstvu za notranje zadeve zaznavajo predvsem pri tujcih, voznikih v mednarodnem prometu, zaposlenih pri slovenskih delodajalcih (zaradi zdravstvenega zavarovanja, dovoljenja za stalno bivanje in združevanje družine), družinskih članih tujca, zaposlenega pri slovenskem delodajalcu (zaradi pridobivanja socialnih transferjev) in državljanih, ki dejansko prebivajo v tujini, a ohranijo rezidentstvo (davčne olajšave). Da bi bilo teh primerov čim manj, je ministrstvo v noveli zakona predvidelo ponovno uvedbo krajevne pristojnosti prijave prebivališča, uvedbo površinskih standardov za število prijavljenih oseb, poenostavitev postopka preverjanja resničnosti prijave.
FOTO: Voranc Vogel/Delo
Kdo vodi gospodinjstvo?
Ko so predlog prejšnji teden dobili v obravnavo člani parlamentarnega odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo, je poslanska skupina SNS vložila dopolnilo na njen peti člen. Ta amandma določa, da naj posameznik ob prijavi stalnega prebivališča, stalnega naslova v tujini ali spremembe naslova v tujini navede tudi podatke o narodnosti, veroizpovedi, maternem jeziku ter imenu in priimku posameznika, ki vodi gospodinjstvo in sorodstveno razmerje do njega. Predstavnica zakonodajno-pravne službe državnega zbora je opozorila, da je resen problem varstvo osebnih podatkov pri tem amandmaju in da ni nobenih utemeljitev za test sorazmernosti. Državni sekretar na notranjem ministrstvu Franc Kangler je posebej poudaril, da ga vlada ne podpira, da pa želijo, če bo sprejet, sodelovati pri snovanju nove vsebine, da bo člen skladen z vsemi drugimi predpisi. Da besedilo amandmaja ne bo ostalo, kakršno je, a da ga podpirajo zato, da ostane »člen odprt« in ga je mogoče v nadaljnjem postopku še spreminjati, pa je napovedal predsednik odbora Branko Grims (SDS). Pritrdilo mu je še pet članov odbora, štirje so glasovali proti.
Informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik je prepričana, da pomeni zbiranje posebno občutljivih osebnih podatkov, kot so veroizpoved, narodnost in materni jezik, velik poseg v zasebnost posameznikov, prinaša pa tudi nevarnost tveganja za diskriminacijo tujcev, manjšin in ranljivih skupin. Državni zbor je pozvala, naj predlagane spremembe skrbno pretehta, upoštevajoč ustavo, in zakonski predlog ustrezno popravi. Ustava določa, da se nihče ni dolžan opredeliti do svojega verskega ali drugega prepričanja in tudi da je prepovedana uporaba osebnih podatkov v nasprotju z namenom zbiranja, ki mora biti opredeljeno z zakonom in vedno skladno z načelom sorazmernosti. »Glede na skope obrazložitve in odsotnost opredelitve vzročne povezave med zbiranjem podatkov o narodnosti, veroizpovedi in maternem jeziku ter prijavo stalnega prebivališča ni možno razbrati, kako predlagatelj sploh utemeljuje potrebo po zbiranju teh podatkov ter ali je predlagatelj izvedel tehtanje med cilji, tveganji in posledicami takega zbiranja ter pravicami posameznikov,« je še navedla informacijska pooblaščenka.
