V nadaljevanju preberite:

Pogovor o političnih trenjih, ki jih v slovensko politiko vnaša precejšnje povečanje trošenja za obrambo. Podrobneje smo analizirali tudi razmerja med strankami pred vstopom v pregovorno vročo politično jesen, ki bo letos še dodatno v znamenju parlamentarnih volitev prihodnje leto.

Zviševanje obrambnih izdatkov je v koalicijo prineslo razdor in nezadovoljstvo. Bi morala Levica, če ostaja zvesta svoji antinatovski premisi, izstopiti iz koalicije, ker se je premier Robert Golob na vrhu zveze Nato zavezal, da bo Slovenija do leta 2035 za obrambne izdatke namenila pet odstotkov BDP?

Predsednik vlade je dal zelo mešane izjave, zelo nejasna in prilagodljiva stališča do tega, čemu se je Slovenija zavezala. Nekoliko neresno je, da je pet minut po tem, ko so na vrhu zveze Nato slavnostno razglasili, da so se vsi strinjali s petimi odstotki, predsednik vlade hitel zatrjevati, da za Slovenijo velja edino resolucija, ki je bila sprejeta v državnem zboru pred nekaj tedni. To je precej kontradiktorno stališče v kontekstu vsega, kar se je dogajalo pred odhodom predsednika vlade na vrh v Haag. Golob si je pustil precej manevrskega prostora za različne interpretacije in izjave, ki jih prilagaja publiki, ki jo nagovarja. Po drugi strani pa pri stranki Levica že od samega vstopa v koalicijo zaznavamo precej spremenjen odnos do vprašanja Nata. Ob antinatovski zavezi so zamižali na obe očesi, ko so vstopili v koalicijo. Zdaj se je zgodil ogromen pritisk na države in Levica se enostavno ni najbolje znašla. Po ponedeljkovem koalicijskem vrhu je tudi jasno, da Levica zaradi tega ne bo izstopila iz vlade. Če bi že zdaj naredili takšno potezo, bi z njihove perspektive izgubili pomembnega in močnega asa v rokavu. Takšna radikalna poteza ob vstopu v poletje tudi ne bi imela zadostnega medijskega in političnega učinka.