Očitanih 74 milijonov evrov vendarle ni šlo le za papir

Skrb za starostnike: Ministrstvi za zdravje in za delo se branita, da denar ne bo namenjen študijam, ampak storitvam
Fotografija: Z denarjem za neuporabne študije bi lahko zgradili tudi do deset domov za starejše, opozarjajo opozicijski poslanci. Foto Uroš Hočevar
Odpri galerijo
Z denarjem za neuporabne študije bi lahko zgradili tudi do deset domov za starejše, opozarjajo opozicijski poslanci. Foto Uroš Hočevar

Ljubljana – Država že več kot deset let ni izvajala potrebnih ukrepov za zagotovitev oskrbe čim večjemu številu pomoči potrebnih, je le ena od številnih alarmantnih ugotovitev računskega sodišča. Posebej je odmeval podatek v reviziji, da je »država namenila 74 milijonov evrov izključno za pripravo in testiranje novega sistema dolgotrajne oskrbe s poudarkom na skupnostni oskrbi«, ki pa se ni izkazal za povsem točnega, oziroma je bil v javnosti menda napačno interpretiran.

Prav mnenje računskega sodišča, da vlada oziroma pristojni ministrstvi za zdravje (MZ) ter za delo, družino in socialne zadeve (MDDSZ) niso bili uspešni pri zagotavljanju dostopnosti storitev socialnega varstva in da so za projekte, ki naj bi zgolj pokazali, ali so predvidene rešitve v zvezi z dolgotrajno oskrbo ustrezne ali ne, namenili nesorazmerno veliko sredstev, je bil povod, da so poslanci, na zahtevo SDS, zadnja dva dneva več ur pretresali to zahtevno problematiko, ki zadeva vsak dan več prebivalcev.
»Z denarjem za povsem neuporabne študije, ki so brez vsebine in ciljev, bi lahko zgradili tudi do 10 domov za starejše,« je v imenu predlagateljev izredne seje izpostavila poslanka Karmen Furman (SDS).

Da pa takšna razlaga ne zdrži, so pojasnjevali tako predstavniki računskega sodišča kot obeh ministrstev. Po besedah Mira Kranjca, vrhovnega državnega revizorja, »nekateri poudarki v njihovem poročilu morda na prvi pogled niso tako očitni ali pa so bili v javnosti morda nekoliko nejasno povzeti«. »Pri 74,5 milijona gre za namenjena in ne še za porabljena sredstva. Od tega je 11,1 milijona proračunskih sredstev, drugo so sredstva EU,« je pojasnil in dodal, da iz razpoložljive dokumentacije ni razvidno, ali sta MDDSZ in MZ upoštevala, da je pomoč na domu med najdražjimi, oskrba v instituciji pa med najcenejšimi oblikami socialnega varstva.
 

Evropska sredstva za deinstitucionalizacijo


Tako na MDDSZ kot na MZ pa se branijo, da bo šel denar, ki v največji meri dejansko še ni porabljen, za projekte in razvoj storitev, ne pa za, če parafraziramo vodjo poslancev SD Matjaža Hana, približno 35 tovornjakov papirja.

MDDSZ ima v okviru operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020 za programe opredeljenih okoli 54 milijonov evrov. Ta sredstva so namenjena za razvoj skupnostnih oblik storitev, gradnjo namestitvenih enot za deinstitucionalizacijo in za modernizacijo mobilnih enot za ljudi z dolgotrajnimi težavami v duševnem zdravju. Konkretno bodo s tem denarjem financirali transformacijo socialno-varstvenega zavoda Dom na Krasu tako, da se bo 70 od 170 stanovalcev preselilo v bivalne enote in stanovanjske skupine. Podobno naj bi potem organizacijske spremembe izvedli še v Centru za usposabljanje, delo in varstvo Črna na Koroškem. Edina študija o dolgotrajni oskrbi, ki jo je izvedel Inštitut RS za socialno varstvo, je stala 69.000 evrov. V nobenem primeru pa evropskih sredstev, ki so jih pridobili za projekte deinstitucionalizacije, ne morejo porabiti za gradnjo domov, ne glede na to, da se zavedajo potreb.
 

Zakon do aprila 2020


Zdravstveno ministrstvo pa vodi projekte iz evropske kohezijske politike v skupni vrednosti 23 milijonov evrov. Leta 2017 so začeli izvajati projekt Model dolgotrajne oskrbe v skupnosti, ki je vreden štiri milijone evrov; šest milijonov evrov bo šlo za izvedbo pilotnih projektov za podporo prehoda v izvajanje sistemskega zakona o dolgotrajni oskrbi. Za preoblikovanje obstoječih mrež institucionalnega varstva ter vstop novih izvajalcev za nudenje skupnostnih storitev in programa za starejše, kar bo stalo dobrih 13 milijonov evrov, pa je bil razpis objavljen junija.

Da je premalo domov za starostnike, zlasti javnih, da so položnice za storitve v njih previsoke, plače oskrbovalcev pa prenizke in da so stiske zaradi vsega tega vse hujše, je praktično družbeni konsenz. Ministrstvo za zdravje naj bi nov zakon o dolgotrajni oskrbi pripravilo do aprila 2020, pri čemer pa bo treba najti čim širše soglasje o tem, kdo bo koliko in kako bodo za to prispeval.

Karmen Furman
Karmen Furman



Kandidat za župana Ljubljane SD, Ljubljana, 31. 10. 2018
Kandidat za župana Ljubljane SD, Ljubljana, 31. 10. 2018

Preberite še:

Komentarji: