Orodje, s katerim slepi digitalno spregleda

»Digitalna dostopnost je za slepe in slabovidne bistvenega pomena, saj je vse več podatkov v digitalni obliki. Živimo v času, ko so podatki najdragocenejši vir sodobnega sveta. Podatki so znanje. Slepi in slabovidni imajo največ težav pri dostopanju do digitalnih grafičnih informacij, kar s Feelifom odlično rešujemo,« ob današnjem mednarodnem dnevu bele palice podčrta Katarina Pavšek iz trzinskega podjetja Feelif, ki se ukvarja z razvojem sistemov za slepe in slabovidne.
 
Danes bodo v Čebelarskem muzeju Radovljica predstavili edinstveno tipno panjsko končnico na računalniški tablici, prvo tovrstno na svetu, ki jo je posebej zanj razvilo podjetje Feelif. Inovativna tehnologija omogoča občutiti sliko s kombinacijo vibracij, zvoka in vizualnih informacij. »Čebelarski muzej Radovljica je postal prvi muzej na svetu, v katerem lahko slepi in slabovidni samostojno in interaktivno občutijo panjsko končnico in se seznanijo z njeno vsebino,« poudari Pavškova. Izdelana digitalna tipna slika (feelbook) nosi naslov po znameniti panjski končnici Lovčev pogreb (Živali nesejo lovca k pogrebu).



Slepa ali slabovidna oseba s pomočjo tehnologije feelif dobi realno predstavo o sliki. »Točno lahko občuti, kateri objekti so na sliki, kje se nahajajo, kakšne oblike, velikosti in barve so. Da je feelbook še atraktivnejši, je nekaterim objektom dodan tudi zvok. Tako lahko slišijo plapolanje zastave, lajanje psa, perut ptice v letu ...,« razloži sogovornica. Razlika med feelbookom in drugimi reliefnimi slikami je tudi v tem, da aplikacija uporabnikom pove, česa se dotikajo, in jih usmerja po sliki. Slepa oseba se lahko v sliko tudi interaktivno poglablja, saj jo lahko kar dvakrat poveča in tako odkrije nove elemente z novimi informacijami. »Denimo: z dotikom na medveda ji bo aplikacija povedala, da se ga je dotaknila, če pa ga bo povečala, bo na njem lahko občutila še njegovo glavo in na njej ušesa, smrček in jezik.« Feelbook je barvno prilagojen tudi slabovidnim.

Kaj je feelif

Ideja o feelifu kot muzejskem pripomočku je zorela več kot leto dni. »Naša zamisel je vsaj en muzej opremiti z interaktivnim vodičem feelif, s katerim bi slepa ali slabovidna oseba samostojno in interaktivno spoznavala muzejske vsebine s pomočjo lokatorjev položaja v prostoru. V ta projekt želimo vključiti tudi sponzorje, ki bi ga podprli. V začetku leta smo aktivno pristopili k večini muzejev in bili deležni enkratnega odziva. Domala ni bilo nagovorjenega muzeja, ki ga naša rešitev ne bi zanimala. S Čebelarskim muzejem Radovljica smo naredili prvi korak in razstavljen predmet prikazali na feelifu. Upamo, da bodo radovljiškemu vzgledu kmalu sledili tudi drugi muzeji,« pojasnjuje Katarina Pavšek.


 
Kaj je pravzaprav feelif? Je orodje, s katerim lahko slepa ali slabovidna oseba digitalno spregleda. Gre za pametno Android napravo, ki je lahko telefon ali tablica, ki so jo nadgradili s tehnologijo feelif. Sestavljajo jo taktilna mreža, vibracija, zvok ter govor in slika za tiste, ki še imajo nekaj vida. Taktilna mreža je prozorna reliefna mreža pik, položenih čez zaslon pametne naprave, ki omogoča uporabniku orientacijo po zaslonu in daje natančnejše povratne informacije o tem, kaj je mogoče začutiti na zaslonu. »Programska oprema, ki smo jo razvili, temelji na haptičnih, zvočnih in vizualnih povratnih informacijah. Z raziskavami in testiranjem smo ugotovili, da je tovrstna izkušnja močnejša od uporabe le enega čutila naenkrat. Naša tehnologija zagotavlja hitro in kakovostno razumevanje podanih informacij, omogoča pa tudi samodejno preoblikovanje grafike v vibracije. Uporabnik lahko dostopa do fotografij, ki jih je posnel ali prenesel kjerkoli ali kadarkoli. Naš načrt je razviti aplikacijo, ki bo podobno podpirala dokumente PDF in word,« razloži Pavškova.

Tudi poseben program za videče
 

Doslej so v podjetju razvili že veliko ekskluzivnih feelif vsebin, razvitih posebej za slepe in slabovidne. Ustvarili so in nadaljujejo ustvarjanje veččutnih vsebin ter razvijajo široko paleto aplikacij za izobraževanje, vsakodnevno uporabo in zabavo. Razvili pa so tudi poseben program za videče feelbook maker, s katerim lahko učitelji ali starši sami delajo veččutne vsebine za slepe in slabovidne otroke. Podjetje ima enajst članov, ki delujejo na področjih raziskav in razvoja, poslovnega razvoja, trženja in ustvarjanja vsebin, povečati pa želi ekipo programerjev. Cilji podjetja so usklajeni s trajnostnimi cilji Združenih narodov, opisanimi tudi v Marakeški pogodbi, to so kakovostno izobraževanje, znižanje stopnje brezposelnosti in zmanjšana neenakost.
 
»Te cilje želi Feelif doseči z razvijanjem novih veščin uporabnika, da bo razlikoval med različnimi vibracijami in zvočnimi kombinacijami, izboljšal svoje motorične sposobnosti in sposobnost čutenja. Tehnologija feelif pomaga slepim in slabovidnim postati digitalno videči, občutiti vsebino slik, da lahko sledijo obliki, da razlikujejo med različnimi barvami in se orientirajo na zaslonu. Z medicinskimi raziskavami želimo dokazati, da je izgubljeni vid možno nadomestiti s pomočjo sluha, dotika in preostalega vida,« našteva Pavškova.

Usmerjeni v prihodnost

 
Podjetje, ki se ponaša z mnogimi mednarodnimi priznanji za inovativnost, je usmerjeno v prihodnost: naslednji korak je razvoj odprte platforme feelif, prvega združenega trga digitalnih taktilnih knjig in vsebin za slepe in slabovidne. Izdelali bodo programsko opremo in standard za ustvarjanje vsebine in tako zagotovili kakovost vsebine, skrajšali čas njenega ustvarjanja in ustvarili nove poslovne priložnosti za ustvarjalce vsebine in razvijalce. Platforma bo podpirala izmenjavo znanja in dobrih praks med ustvarjalci in uporabniki. »Ekipni duh pa je vselej enak: opolnomočiti slepe in slabovidne z enostavnim dostopom do informacij v digitalni obliki,« podčrta sogovornica.
 
Zanimanje za feelif je vse večje, še posebej v tujini. Na voljo je že v šestih jezikih, v finalizaciji pa so še štirje – italijanščina, norveščina, mandarinščina in kantonščina. Naprave prodajajo po vsem svetu, v fazi raziskave trga imajo tri uradne distributerje in deset partnerjev. Kako težko pa je uporabnikom usvojiti osnove in nato polne kapacitete feelifa? »Osnov se uporabnik nauči že v nekaj minutah. Feelif sicer radi primerjamo z inštrumentom: bolj ga uporabljaš, večji virtuoz si. Po naših izkušnjah so se ga uporabniki naučili uporabljati zelo hitro,« konča Katarina Pavšek.