Planinci zavračajo odgovornost za motenje ptic
Ob koncu tedna v steni na plezališču Iglica do 50 plezalcev hkrati. Zavod za varstvo narave: Moteči zlasti v času gnezdenja.
Odpri galerijo
Plezališče Iglica na Bohinjski Beli. Foto Blaž Račič
Bohinjska Bela – Okoljska organizacija Alpe Adria Green (AAG) opozarja, da na plezališču Iglica na Bohinjski Beli plezalci med gnezdenjem motijo ptice, še zlasti postovko, krokarja in veliko uharico. Očitek AAG, da ima »glavno vlogo pri tem početju Planinska zveza Slovenije (PZS), odsek za prosto plezanje«, v PZS zavračajo.
Poleg plezališča z več kot 20 plezalnimi smermi, ki je po trditvah okoljevarstvene organizacije zgrajeno brez vseh naravovarstvenih dovoljenj na območju gnezdišča postovk, »je zdaj nastal še obsežen poligon za t. i highline oziroma vrvohodstvo na višini«, so zapisali v poročilu Eko patrulje AAG, ki jo vodi Vojko Bernard. Pri tem opozarjajo, da so bile »zaradi strahovite okoljske obremenitve«, ki so jo povzročili tako vrvohodci kot tudi plezalci, ptice zanesljivo vznemirjene, nekaj pa da so jih celo odgnali od svojih gnezdišč.
»Plezalci so moteči za vse vrste ptic, ki gnezdijo v skalovju, še posebej v času gnezdenja,« menijo tudi na zavodu za varstvo narave (ZVN), kjer pravijo, da nekatere vrste ptic, kot sta, denimo, velika uharica in planinski orel, »opustijo gnezdenje, če so v bližini plezalci, če pa se to zgodi, zelo negativno vpliva na nadaljnji razvoj vrste«.
Plezališče so že uporabljali vojaki nekdanje JLA. Slovenska vojska je kasneje v skalovje namestila stalne kline, vendar samo v treh smereh, pravijo v AAG. Skupine od deset do 30 vojakov so lani na plezališču skupaj plezale deset dni, so sporočili z ministrstva za obrambo in dodali, da so prav na predlog vojske z občino Bled skupaj postavili dve kemični stranišči.
Kot je dejal Tomo Česen, strokovni sodelavec Planinske zveze Slovenije za področje komisije za športno plezanje, so začeli sistematično obnovo plezališč leta 1999, velika večina plezalnih smeri na Bohinjski Beli pa je bila urejena že do leta 1989. Območje Nature 2000 je v Sloveniji od leta 2004 ter za plezališča in smeri, urejene pred tem letom, ne določa sprememb, dovoljuje pa obnavljanje obstoječih smeri, je povedal Česen. Kot je dejal, so obnovo opravili v letih 2004 in 2006. Pojasnil je še, da PZS ni upravljavka nobenega plezališča v državi, a skrbi za strokovno usposobljenost opremljevalcev in za nabavo materiala za varovanje v plezalnih smereh. »Nastajanja plezalnih smeri PZS nikakor ne more v celoti nadzorovati, saj plezalno smer v plezališču lahko uredi tako rekoč kdor koli. PZS lahko samo nadzoruje, komu in za kakšne namene razdeli material za varovanje,« je pojasnil Česen.
Na zavodu za varstvo narave morajo za posege v naravi pripraviti presojo sprejemljivosti, vendar za območje skalnega masiva Iglice v Bohinjski Beli, ki je znotraj območja Natura 2000, niso prejeli nobene vloge in zato niso izdelali presoje. »Smo se pa leta 2016 s PZS in s krajevno skupnostjo Bohinjska Bela s strokovno podporo Doppsa dogovorili za zaprtje ene od plezalnih smeri v času gnezdenja, ki je najbliže gnezdišču,« so sporočili z ZVN.
Navedbe AAG o velikem obisku plezalcev je potrdil eden od bližnjih sosedov plezališča, ki se z imenom ni želel izpostavljati. Kot je dejal, je zlasti ob vikendih, ko je plezališče zelo oblegano, hrupno, kar moti domačine in tudi ptice. O veliki uharici pravi, da je že nekaj časa ni slišal.
Planinska zveza po svojih komunikacijskih kanalih opozarja plezalce, naj spoštujejo pravila glede parkiranja in obnašanja v plezališčih, je dejal Česen in dodal, da si zveza »zelo prizadeva za izobraževanje svojih inštruktorjev, ki vzgajajo mlade plezalce, in da so sestavni del tega etični kodeks ter pravila obnašanja v plezališčih«. Vendar njihova opozorila vseh plezalcev ne dosežejo. »Seveda pa ostro obsojamo pretiran hrup in odmetavanje odpadkov,« je dodal.
Na ZVN še izpostavljajo, da to plezališče ni edino v Sloveniji, kjer se dogaja motenje živali v naravnem okolju. Menijo, da je treba iskati rešitve za delovanje športnikov v naravi, za kar »so najprej potrebni legalni posegi, ki spoštujejo naravo in njene prebivalce, ter prilagoditev plezalcev na območja in časovne termine, ki za naravo ne bodo moteči«. Na PZS so zasnovali projekt OSP, Opremimo slovenska plezališča, kjer povezujejo plezalce in lastnike tudi pri obveščanju o težavah v plezališčih, delijo informacije o gnezdenju ptic in obiskovalce pozivajo k upoštevanju naravnega okolja živali.
Poleg plezališča z več kot 20 plezalnimi smermi, ki je po trditvah okoljevarstvene organizacije zgrajeno brez vseh naravovarstvenih dovoljenj na območju gnezdišča postovk, »je zdaj nastal še obsežen poligon za t. i highline oziroma vrvohodstvo na višini«, so zapisali v poročilu Eko patrulje AAG, ki jo vodi Vojko Bernard. Pri tem opozarjajo, da so bile »zaradi strahovite okoljske obremenitve«, ki so jo povzročili tako vrvohodci kot tudi plezalci, ptice zanesljivo vznemirjene, nekaj pa da so jih celo odgnali od svojih gnezdišč.
»Plezalci so moteči za vse vrste ptic, ki gnezdijo v skalovju, še posebej v času gnezdenja,« menijo tudi na zavodu za varstvo narave (ZVN), kjer pravijo, da nekatere vrste ptic, kot sta, denimo, velika uharica in planinski orel, »opustijo gnezdenje, če so v bližini plezalci, če pa se to zgodi, zelo negativno vpliva na nadaljnji razvoj vrste«.
Stranišča postavili vojaki
Plezališče so že uporabljali vojaki nekdanje JLA. Slovenska vojska je kasneje v skalovje namestila stalne kline, vendar samo v treh smereh, pravijo v AAG. Skupine od deset do 30 vojakov so lani na plezališču skupaj plezale deset dni, so sporočili z ministrstva za obrambo in dodali, da so prav na predlog vojske z občino Bled skupaj postavili dve kemični stranišči.
Kot je dejal Tomo Česen, strokovni sodelavec Planinske zveze Slovenije za področje komisije za športno plezanje, so začeli sistematično obnovo plezališč leta 1999, velika večina plezalnih smeri na Bohinjski Beli pa je bila urejena že do leta 1989. Območje Nature 2000 je v Sloveniji od leta 2004 ter za plezališča in smeri, urejene pred tem letom, ne določa sprememb, dovoljuje pa obnavljanje obstoječih smeri, je povedal Česen. Kot je dejal, so obnovo opravili v letih 2004 in 2006. Pojasnil je še, da PZS ni upravljavka nobenega plezališča v državi, a skrbi za strokovno usposobljenost opremljevalcev in za nabavo materiala za varovanje v plezalnih smereh. »Nastajanja plezalnih smeri PZS nikakor ne more v celoti nadzorovati, saj plezalno smer v plezališču lahko uredi tako rekoč kdor koli. PZS lahko samo nadzoruje, komu in za kakšne namene razdeli material za varovanje,« je pojasnil Česen.
Na zavodu za varstvo narave morajo za posege v naravi pripraviti presojo sprejemljivosti, vendar za območje skalnega masiva Iglice v Bohinjski Beli, ki je znotraj območja Natura 2000, niso prejeli nobene vloge in zato niso izdelali presoje. »Smo se pa leta 2016 s PZS in s krajevno skupnostjo Bohinjska Bela s strokovno podporo Doppsa dogovorili za zaprtje ene od plezalnih smeri v času gnezdenja, ki je najbliže gnezdišču,« so sporočili z ZVN.
Hrupno zlasti ob vikendih
Navedbe AAG o velikem obisku plezalcev je potrdil eden od bližnjih sosedov plezališča, ki se z imenom ni želel izpostavljati. Kot je dejal, je zlasti ob vikendih, ko je plezališče zelo oblegano, hrupno, kar moti domačine in tudi ptice. O veliki uharici pravi, da je že nekaj časa ni slišal.
Planinska zveza po svojih komunikacijskih kanalih opozarja plezalce, naj spoštujejo pravila glede parkiranja in obnašanja v plezališčih, je dejal Česen in dodal, da si zveza »zelo prizadeva za izobraževanje svojih inštruktorjev, ki vzgajajo mlade plezalce, in da so sestavni del tega etični kodeks ter pravila obnašanja v plezališčih«. Vendar njihova opozorila vseh plezalcev ne dosežejo. »Seveda pa ostro obsojamo pretiran hrup in odmetavanje odpadkov,« je dodal.
Na ZVN še izpostavljajo, da to plezališče ni edino v Sloveniji, kjer se dogaja motenje živali v naravnem okolju. Menijo, da je treba iskati rešitve za delovanje športnikov v naravi, za kar »so najprej potrebni legalni posegi, ki spoštujejo naravo in njene prebivalce, ter prilagoditev plezalcev na območja in časovne termine, ki za naravo ne bodo moteči«. Na PZS so zasnovali projekt OSP, Opremimo slovenska plezališča, kjer povezujejo plezalce in lastnike tudi pri obveščanju o težavah v plezališčih, delijo informacije o gnezdenju ptic in obiskovalce pozivajo k upoštevanju naravnega okolja živali.
