Ljubljana – Vse podatke o osebah, z imeni in priimki vred, ki jih je policija obravnavala, je do začetka ministrovanja Aleša Hojsa prejemalo več notranjih ministrov, a tudi po nastopu sedanje oblasti so na notranje ministrstvo s policije še vedno odhajali neanonimizirani podatki. Šele po začetku inšpekcijskega postopka informacijskega pooblaščenca, ki ga je sprožilo prav Hojsovo kazanje s prstom na nekdanjega ministra LMŠ Boštjana Poklukarja, so poročila anonimizirali.
Da politik prejema obvestila z imeni in priimki oseb, ki jih vsak dan obravnava policija, sicer ni praksa, ki jo je uvedel nekdanji minister LMŠ, ampak je – kot ugotavljajo pri informacijskem pooblaščencu – policija ta poročila operativno-komunikacijskega centra (OKC) vsakokratnemu notranjemu ministru začela pošiljati že leta 2012. Ni sicer jasno, zakaj bi notranji minister moral biti seznanjen z imeni in priimki oseb, ki jih vsak dan obravnava policija, a ti podatki gotovo pomenijo možnost za velike skušnjave in zlorabe. »Kot nekdanji v. d. ministra za notranje zadeve si težko zamislim primer, ki bi od ministra zahteval pridobivanje takšnih podatkov,« je ob začetku uvedbe inšpekcijskega postopka komentiral nekdanji minister za pravosodje Aleš Zalar, ki je nekaj časa na prošnjo takratnega predsednika vlade Boruta Pahorja začasno vodil tudi notranji resor.
Tik pred zamenjavo na vrhu notranjega ministrstva pred nastopom vlade Janeza Janše je bil notranji minister iz adreme prejemnikov poročil OKC odstranjen in s prihodom Aleša Hojsa je tako do tega trenutka tudi ostalo. Je pa neanonimizirana poročila vseeno prejemal generalni direktor direktorata za policijo in druge varnostne naloge na notranjem ministrstvu Lado Bradač, in to vse do 21. maja, ko je že tekel postopek informacijskega pooblaščenca.
»Ponovno smo jih začeli pošiljati od 29. maja 2020 zvečer, za dnevno izmeno tega dne, vendar le z opisom varnostno pomembnih dogodkov, brez osebnih in drugih podatkov, na podlagi katerih bi bilo mogoče razkriti podatke o udeležencih dogodka,« pojasnjujejo na Generalni policijski upravi in dodajajo, da odtlej niso spreminjali vsebine poročanja ministrstvu za notranje zadeve.
Za takšno anonimizirano obveščanje sicer imajo tudi pravno podlago v zakonu o organiziranosti in delu v policiji, a kot pojasnjujejo pri informacijskem pooblaščencu, 8. člen hkrati povsem jasno določa tudi meje tega pooblastila, saj je v njem izrecno zapisano, da gre za pooblastilo uradnikom za opravljanje posameznega nadzora, in ne za splošno, bianko pooblastilo za pregledovanje katerihkoli osebnih podatkov, katerih upravljavec je policija, zunaj in mimo posameznih nadzorov.
