Pomoč sociali, ne gospodarstvu
Za člene kmetijsko-živilskega preskrbnega sistema, ki so strateško pomembni, vlada ni ponudila nič oprijemljivega, pravi agrarni ekonomist Aleš Kuhar.
Odpri galerijo
FOTO: Blaž Samec
Z interventnim zakonom za blažitev posledic covida-19 in uravnavanje razmerij na kmetijskih trgih je vlada potegnila prvo potezo za pomoč kmetijstvu, živilstvu in gozdarstvu. Z ukrepi v okviru predloga zakonskega megapaketa pa po besedah ministrice za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Aleksandre Pivec želi omiliti posledice ukrepov, ki se že izvajajo.
Kmetje, ki so zboleli za covidom-19 in so ustrezno socialno zavarovani, bodo za čas trajanja bolezni in nezmožnosti za delo dobili finančno pomoč v višini 80 odstotkov minimalne plače, odpisani jim bodo tudi prispevki. Tisti, ki opravljajo osnovno kmetijsko in gozdarsko dejavnost, dopolnilno dejavnost na kmetiji ali katerokoli drugo kmetijsko dejavnost pa bodo upravičeni do odloga plačila prispevkov, ki jih bodo morali poravnati v prihodnjih dveh letih.
Ob izpadu prihodka zaradi posledic epidemije bo kmetom zagotovljeno nadomestilo v obliki pavšala na hektar zemljišč oziroma glave velike živine. Nadomestilo zaradi nezmožnosti prodaje bodo dobili tudi ribiči in gojitelji školjk, poleg tega je zanje predvideno 40-odstotno znižanje pristojbin v pristaniščih.
Nosilci živilske dejavnosti bodo dobili povrnjene nepredvidene nujne stroške zaradi nabave zaščitne opreme, višjih stroškov logistike in nadomeščanja delovne sile. Javni zavodi bodo morali po predlogu naročati najmanj polovico vseh živil slovenskih pridelovalcev.
Na ministrstvu za kmetijstvo pripravljajo še dva druga ukrepa za prejemnike denarja iz razpisov skupne kmetijske politike. Zanje načrtujejo povečanje deleža predplačil do 70 odstotkov, za ribiče pa ugodne kredite za investicije v osnovna sredstva in nabavo repromateriala za prihodnjo sezono. Skupna vrednost pomoči kmetijstvu naj bi bila znana do sprejetja megazakona v državnem zboru.
Agrarni ekonomist Aleš Kuhar je predlagane ukrepe označil za socialno pomoč, ne za gospodarske ukrepe, kar po njegovem mnenju potrjuje, da politika ni osredotočena na proizvodni potencial, temveč kmečko populacijo na podeželju. »Gre bolj za socialne ukrepe, ki bodo olajšali izpad dohodkov prebivalcev na podeželju s statusom kmeta, ne pa za ukrepe krepitve prehranskega sistema in stabilizacije oskrbe s hrano.«
S pomočjo kmečki populaciji na podeželju ni sicer nič narobe, poudarja, narobe pa je, da jo enačimo s sektorjem proizvodnje hrane oziroma agroživilsko industrijo. Za člene kmetijsko-živilskega oskrbnega sistema, ki so strateškega pomena, vlada ni ponudila nič oprijemljivega, opozarja Kuhar. Tržno usmerjeno kmetijstvo primerja s turistično panogo, ki – če se kaj zatakne – ne more nadomestiti izgubljene sezone. Naslednji popravni izpit je šele čez eno leto, do takrat pa ne izgubi le pridelka, temveč tudi kondicijo.
Kmetje, ki so zboleli za covidom-19 in so ustrezno socialno zavarovani, bodo za čas trajanja bolezni in nezmožnosti za delo dobili finančno pomoč v višini 80 odstotkov minimalne plače, odpisani jim bodo tudi prispevki. Tisti, ki opravljajo osnovno kmetijsko in gozdarsko dejavnost, dopolnilno dejavnost na kmetiji ali katerokoli drugo kmetijsko dejavnost pa bodo upravičeni do odloga plačila prispevkov, ki jih bodo morali poravnati v prihodnjih dveh letih.
Ob izpadu prihodka zaradi posledic epidemije bo kmetom zagotovljeno nadomestilo v obliki pavšala na hektar zemljišč oziroma glave velike živine. Nadomestilo zaradi nezmožnosti prodaje bodo dobili tudi ribiči in gojitelji školjk, poleg tega je zanje predvideno 40-odstotno znižanje pristojbin v pristaniščih.
Nosilci živilske dejavnosti bodo dobili povrnjene nepredvidene nujne stroške zaradi nabave zaščitne opreme, višjih stroškov logistike in nadomeščanja delovne sile. Javni zavodi bodo morali po predlogu naročati najmanj polovico vseh živil slovenskih pridelovalcev.
Na ministrstvu za kmetijstvo pripravljajo še dva druga ukrepa za prejemnike denarja iz razpisov skupne kmetijske politike. Zanje načrtujejo povečanje deleža predplačil do 70 odstotkov, za ribiče pa ugodne kredite za investicije v osnovna sredstva in nabavo repromateriala za prihodnjo sezono. Skupna vrednost pomoči kmetijstvu naj bi bila znana do sprejetja megazakona v državnem zboru.
Agrarni ekonomist Aleš Kuhar je predlagane ukrepe označil za socialno pomoč, ne za gospodarske ukrepe, kar po njegovem mnenju potrjuje, da politika ni osredotočena na proizvodni potencial, temveč kmečko populacijo na podeželju. »Gre bolj za socialne ukrepe, ki bodo olajšali izpad dohodkov prebivalcev na podeželju s statusom kmeta, ne pa za ukrepe krepitve prehranskega sistema in stabilizacije oskrbe s hrano.«
S pomočjo kmečki populaciji na podeželju ni sicer nič narobe, poudarja, narobe pa je, da jo enačimo s sektorjem proizvodnje hrane oziroma agroživilsko industrijo. Za člene kmetijsko-živilskega oskrbnega sistema, ki so strateškega pomena, vlada ni ponudila nič oprijemljivega, opozarja Kuhar. Tržno usmerjeno kmetijstvo primerja s turistično panogo, ki – če se kaj zatakne – ne more nadomestiti izgubljene sezone. Naslednji popravni izpit je šele čez eno leto, do takrat pa ne izgubi le pridelka, temveč tudi kondicijo.
