Potniki kmalu po novem modernem terminalu
V sklepni fazi gredo gradnja in testiranje ter usposabljanje že vzporedno, do predsedovanja svetu EU pa bo vse nared.
Odpri galerijo
Fraport Slovenija je za novi potniški terminal odštel 21 milijonov evrov. FOTO: Peter Irman
Začetek predsedovanja Slovenije svetu EU in vse boljša epidemiološka slika sta brez dvoma dobra popotnica za novi potniški terminal na Letališču Jožeta Pučnika Ljubljana. Dela tam so v sklepni fazi, saj bo čez dva tedna že tehnični pregled, konec prihodnjega meseca in točno dve leti po začetkih del pa začne obratovati.
Po tehničnem pregledu sledijo še odprave morebitnih pomanjkljivosti, potem pa bo Slovenija pridobila dolgo pričakovan in še kako potreben terminal za potnike, ki bo starega zasenčil v prav vseh pogledih.
O novem terminalu so na ljubljanskem letališču razmišljali že v časih prvega predsedovanja svetu EU, a so nato iz več razlogov, povezanih tudi s slabšim finančnim poslovanjem edinega nacionalnega letalskega prevoznika, od projekta odstopili. Letališče je pred leti prišlo v roke nemškega Fraporta, kjer so idejo obudili. A morda še ravno pravi čas, saj je le mesec dni po tem, ko je padla dokončna odločitev, Adria šla v stečaj. Vendar so bili s projektom že tako daleč, da pot nazaj ni bila več smiselna. A ko so stroji že na polno grmeli, je prišlo nekaj, česar ni v načrtovanju predvideval nihče – epidemija.
Takrat so bili resni pomisleki, ali je gradnjo sploh smiselno nadaljevati, saj je bilo kmalu jasno, da izpad letalskega prometa ne bo trajal le kakšen mesec dni, ampak so bile napovedi mnogo bolj črnoglede.
»Zavedali so se tudi, da bo trajalo več let, da se bo letalski promet vrnil v številke izpred epidemije, pravi Brigita Zorec, vodja korporativnega komuniciranja v Fraportu Slovenija,« in nadaljuje, da se je njihovo vodstvo takrat skupaj z lastnikom družbe Fraport odločilo, da ne glede na predvidevanja za prihodnja leta investicijo in gradnjo nadaljujejo.
Novega potniškega terminala na ljubljanskem letališču namreč niso potrebovali le zaradi prostorske stiske, temveč predvsem zaradi boljšega standarda za potnike.
Že ob vstopu v glavni prostor za odhode se vidi, da bo to moderen in sodoben terminal, tako v slogovnem kot tehnološko naprednem smislu. V starem delu je bil tako imenovani check-in gotovo ozko grlo, nadaljevalo pa se je predvsem na območju varnostnega nadzora potnikov in ročne prtljage.
Za različne letalske družbe, ki bodo poslovale na letališču, so prostori registracije in oddaje prtljage že pripravljeni, prav tako potekajo že testiranja in usposabljanja zaposlenih. Andrej Tominec, vodja inženiringa in projekta gradnje, pojasni, da njihovo osebje že testira sistem tekočega traku za razvrščanje prtljage. Od dobavitelja opreme za razvrščanje prtljage so dobili, kar je seveda običaj, tudi kakšnih 300 kovčkov različnih dimenzij, materialov in teže za potrebe testiranja.
Prostor za varnostno kontrolo se je prav tako postavil ob bok modernim svetovnim letališčem. Pretočnost bo neprimerljivo boljša, hkrati pa zaradi dodatne in novejše opreme še izpopolnjujejo varnost. Čeprav v prvi fazi tako imenovani body scanner ni predviden, pa ga bodo v prihodnosti dobavili. Postopek varnostnega nadzora potnikov bo zaradi nove zasnove in sodobne opreme potekal občutno hitreje.
Po uspešnem varnostnem pregledu se bodo potniki pomaknili v čakalnico oziroma proti vkrcališču (gate). Kot je to običaj, bosta vmes brezcarinska prodajalna ter gostinski del.
V mednarodnem delu, ki je namenjen vkrcavanju na letala, pa se nov objekt nasloni na obstoječega, ki ga bodo ohranili v funkciji, saj bo namenjen »neschengenskim« potnikom. Skupna največja možna kapaciteta potnikov s starim in novim delom bo 1250 potnikov na uro.
Poslovni direktor Fraporta Slovenija Zmago Skobir pred skorajšnjim odprtjem terminala pravi, da čas morda ni najbolj ugoden, vendar se takšna infrastruktura gradi za desetletja. »Zaradi zastarelega in iztrošenega starega objekta je bilo to nujno izvesti. Veseli me, da je vse potekalo po načrtu, tudi zaradi vseh vpletenih v projekt,« pravi Skobir in sklene, da vse, kar zdaj še potrebujejo, je prihod potnikov in letal.
Po tehničnem pregledu sledijo še odprave morebitnih pomanjkljivosti, potem pa bo Slovenija pridobila dolgo pričakovan in še kako potreben terminal za potnike, ki bo starega zasenčil v prav vseh pogledih.
O novem terminalu so na ljubljanskem letališču razmišljali že v časih prvega predsedovanja svetu EU, a so nato iz več razlogov, povezanih tudi s slabšim finančnim poslovanjem edinega nacionalnega letalskega prevoznika, od projekta odstopili. Letališče je pred leti prišlo v roke nemškega Fraporta, kjer so idejo obudili. A morda še ravno pravi čas, saj je le mesec dni po tem, ko je padla dokončna odločitev, Adria šla v stečaj. Vendar so bili s projektom že tako daleč, da pot nazaj ni bila več smiselna. A ko so stroji že na polno grmeli, je prišlo nekaj, česar ni v načrtovanju predvideval nihče – epidemija.
21
milijonov evrov je bila investicija v novi potniški terminal.
milijonov evrov je bila investicija v novi potniški terminal.
Takrat so bili resni pomisleki, ali je gradnjo sploh smiselno nadaljevati, saj je bilo kmalu jasno, da izpad letalskega prometa ne bo trajal le kakšen mesec dni, ampak so bile napovedi mnogo bolj črnoglede.
Boljši standard za potnike
»Zavedali so se tudi, da bo trajalo več let, da se bo letalski promet vrnil v številke izpred epidemije, pravi Brigita Zorec, vodja korporativnega komuniciranja v Fraportu Slovenija,« in nadaljuje, da se je njihovo vodstvo takrat skupaj z lastnikom družbe Fraport odločilo, da ne glede na predvidevanja za prihodnja leta investicijo in gradnjo nadaljujejo.
Novega potniškega terminala na ljubljanskem letališču namreč niso potrebovali le zaradi prostorske stiske, temveč predvsem zaradi boljšega standarda za potnike.
Že ob vstopu v glavni prostor za odhode se vidi, da bo to moderen in sodoben terminal, tako v slogovnem kot tehnološko naprednem smislu. V starem delu je bil tako imenovani check-in gotovo ozko grlo, nadaljevalo pa se je predvsem na območju varnostnega nadzora potnikov in ročne prtljage.
Testiranje in usposabljanje že potekata
Za različne letalske družbe, ki bodo poslovale na letališču, so prostori registracije in oddaje prtljage že pripravljeni, prav tako potekajo že testiranja in usposabljanja zaposlenih. Andrej Tominec, vodja inženiringa in projekta gradnje, pojasni, da njihovo osebje že testira sistem tekočega traku za razvrščanje prtljage. Od dobavitelja opreme za razvrščanje prtljage so dobili, kar je seveda običaj, tudi kakšnih 300 kovčkov različnih dimenzij, materialov in teže za potrebe testiranja.
Oprema v tako imenovani check-in coni je že nameščena. FOTO: Peter Irman
Prostor za varnostno kontrolo se je prav tako postavil ob bok modernim svetovnim letališčem. Pretočnost bo neprimerljivo boljša, hkrati pa zaradi dodatne in novejše opreme še izpopolnjujejo varnost. Čeprav v prvi fazi tako imenovani body scanner ni predviden, pa ga bodo v prihodnosti dobavili. Postopek varnostnega nadzora potnikov bo zaradi nove zasnove in sodobne opreme potekal občutno hitreje.
Po uspešnem varnostnem pregledu se bodo potniki pomaknili v čakalnico oziroma proti vkrcališču (gate). Kot je to običaj, bosta vmes brezcarinska prodajalna ter gostinski del.
V mednarodnem delu, ki je namenjen vkrcavanju na letala, pa se nov objekt nasloni na obstoječega, ki ga bodo ohranili v funkciji, saj bo namenjen »neschengenskim« potnikom. Skupna največja možna kapaciteta potnikov s starim in novim delom bo 1250 potnikov na uro.
Poslovni direktor Fraporta Slovenija Zmago Skobir pred skorajšnjim odprtjem terminala pravi, da čas morda ni najbolj ugoden, vendar se takšna infrastruktura gradi za desetletja. »Zaradi zastarelega in iztrošenega starega objekta je bilo to nujno izvesti. Veseli me, da je vse potekalo po načrtu, tudi zaradi vseh vpletenih v projekt,« pravi Skobir in sklene, da vse, kar zdaj še potrebujejo, je prihod potnikov in letal.
