Povezavo dveh smrti s cepljenjem še preiskujejo
Neželeni učinki: V Sloveniji je največ splošnih težav, resni zapleti redki. So bile opravljene obdukcije ljudi, ki so umrli v v časovni povezavi s cepljenjem?
Odpri galerijo
Pri cepivu AstraZenece je glede na Pfizer-Biontechovo razmeroma malo neželenih učinkov, ker smo z njim precej manj cepili. Foto: Leon Vidic
Iz zadnjih podatkov o neželenih dogodkih po cepljenju izhaja, da se ti pojavljajo v majhnem deležu glede na razdeljene odmerke, malo pa je tudi resnih zapletov. Zaradi njih je do 14. marca bolniško zdravljenje potrebovalo devet ljudi.
Od začetka cepljenja so na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) proporcionalno najmanj zapletov zaznali pri cepivu Moderne, s katerim je bilo tudi najmanj cepljenih, največ prijav pa so imeli pri cepivu, ki je bilo najpogosteje uporabljeno, to je Pfizer-Biontechovo. Primerjava po deležih kaže, da med prijavami nobeno cepivo bistveno ne odstopa.
Pri isti osebi se lahko pojavi več neželenih učinkov. Po uporabi cepiva Pfizer-Biontecha so skupaj resda prejeli 2000 prijav, a je bilo neželenih učinkov na prijavah 4700 – največ, 2851, splošnih težav na mestu cepljenja, 776 težav s prebavili itd. Podobna razporeditev je pri cepivu AstraZenece, medtem ko je pri Moderninem cepivu učinkov še zelo malo.
Resni neželeni učinki so tisti, ki vodijo do življenjsko ogrožajočega stanja ali celo v smrt, je na včerajšnji vladni tiskovni konferenci dejala Marta Grgič Vitek, nacionalna koordinatorica za cepljenje pri NIJZ. Do vključno 14. marca je bilo v Sloveniji po cepljenju s Pfizer-Biontechovim cepivom prijavljenih 16 resnih zapletov (0,8 odstotka glede na vse prijave), eden pa je bil zabeležen po prejemu cepiva AstraZenece (0,2 odstotka), šlo je za oslabelost spodnjih okončin nekaj dni po cepljenju in tiščanje v prsih. Kot vemo, so omenjeno cepivo pred dnevi – dokler se ne raziščejo možne povezave z nastankom krvnih strdkov – začasno umaknili iz uporabe. Končno odločitev o njegovi varnosti bo Evropska agencija za zdravila sporočila danes.
Pri nas zapletov s krvnimi strdki, ki bi povzročili smrt, ni bilo, je pa po cepljenju s cepivom Pfizer-Biotecha, s katerim se cepijo predvsem starejši, življenje izgubilo sedem ljudi. Za tri od njih je komisija pri ministrstvu za zdravje ugotovila, da je povezava smrti in cepljenja malo verjetna, štiri primere še proučujejo, je povedala Grgič Vitkova.
Ko ministrstvo od NIJZ prejme prijavo o domnevno resnem neželenem učinku, ki časovno sovpada s cepljenjem, takoj skliče komisijo in ji posreduje zdravstveno dokumentacijo. Komisija oceni dogodek in poda končno mnenje. Člane komisije imenujejo za obravnavo vsakega primera posebej in so strokovnjaki s področij intenzivne urgentne medicine, infektologije, alergologije, nevrologije, interne medicine in epidemiologije. V komisiji je tudi član z agencije za zdravila in medicinske pripomočke.
Od 17 resnejših zapletov je komisija obravnavala štiri take, ki so potrebovali hospitalizacijo: kolaps nekaj ur po cepljenju ob prebolevanju covida-19, prehodna možganska kap, prsna bolečina, levkemija oziroma limfom. Tudi za te primere je ocenila, da je bila povezava s cepljenjem malo verjetna.
Poleg tega so na NIJZ prejeli pet prijav neželenih dogodkov, ki so zahtevali hospitalizacijo: venska tromboza s pljučno embolijo 14 dni po cepljenju, anafilaksija, možganska kap 13 dni po cepljenju, pareza roke in težave pri govoru. Podatke o tem še zbirajo.
Pri cepivu AstraZenece je glede na Pfizer-Biontechovo razmeroma malo neželenih učinkov, ker smo z njim še zelo malo cepili, je sklenila Grgič Vitkova.
Na odgovore, če so bili posamezniki, ki so umrli v v časovni povezavi s cepljenjem obducirani, še čakamo. Jože Pižem, predstojnik Inštituta za patologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani je dejal, da tovrstnih obdukcij pri njih niso opravljali.
Pižem je povedal še, da so do zdaj na njihovem inštitutu obducirali približno 80 bolnikov s covid-19, ki so umrli v bolnišnici.
Na ministrstvu za zdravje so pojasnili, da NIJZ dveh primerov smrti še ni posredoval na ministrstvo, ker o njih še zbira nujno potrebno dokumentacijo za obravnavo (čaka tudi še na obdukcijski zapisnik): »Ker je dr. Vitkova na novinarski konferenci predstavljala podatke NIJZ do vključno 14.3.2021, žal končnih mnenjih komisij, ki smo jih na ministrstvo prejeli do 17.3.2021, še ni upoštevala in vključila v poročilo.«
Velja torej podatek, da je ministrstvo s strani NIJZ prejel prijave petih smrti, ki so jih komisije obravnavale in v vseh primerih ugotovile, da je povezava s cepljenjem malo verjetna oziroma je ni.
Od začetka cepljenja so na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) proporcionalno najmanj zapletov zaznali pri cepivu Moderne, s katerim je bilo tudi najmanj cepljenih, največ prijav pa so imeli pri cepivu, ki je bilo najpogosteje uporabljeno, to je Pfizer-Biontechovo. Primerjava po deležih kaže, da med prijavami nobeno cepivo bistveno ne odstopa.
Infografika Delo
Pri isti osebi se lahko pojavi več neželenih učinkov. Po uporabi cepiva Pfizer-Biontecha so skupaj resda prejeli 2000 prijav, a je bilo neželenih učinkov na prijavah 4700 – največ, 2851, splošnih težav na mestu cepljenja, 776 težav s prebavili itd. Podobna razporeditev je pri cepivu AstraZenece, medtem ko je pri Moderninem cepivu učinkov še zelo malo.
Sedemnajst resnih zapletov
Resni neželeni učinki so tisti, ki vodijo do življenjsko ogrožajočega stanja ali celo v smrt, je na včerajšnji vladni tiskovni konferenci dejala Marta Grgič Vitek, nacionalna koordinatorica za cepljenje pri NIJZ. Do vključno 14. marca je bilo v Sloveniji po cepljenju s Pfizer-Biontechovim cepivom prijavljenih 16 resnih zapletov (0,8 odstotka glede na vse prijave), eden pa je bil zabeležen po prejemu cepiva AstraZenece (0,2 odstotka), šlo je za oslabelost spodnjih okončin nekaj dni po cepljenju in tiščanje v prsih. Kot vemo, so omenjeno cepivo pred dnevi – dokler se ne raziščejo možne povezave z nastankom krvnih strdkov – začasno umaknili iz uporabe. Končno odločitev o njegovi varnosti bo Evropska agencija za zdravila sporočila danes.
Pri nas zapletov s krvnimi strdki, ki bi povzročili smrt, ni bilo, je pa po cepljenju s cepivom Pfizer-Biotecha, s katerim se cepijo predvsem starejši, življenje izgubilo sedem ljudi. Za tri od njih je komisija pri ministrstvu za zdravje ugotovila, da je povezava smrti in cepljenja malo verjetna, štiri primere še proučujejo, je povedala Grgič Vitkova.
Ko ministrstvo od NIJZ prejme prijavo o domnevno resnem neželenem učinku, ki časovno sovpada s cepljenjem, takoj skliče komisijo in ji posreduje zdravstveno dokumentacijo. Komisija oceni dogodek in poda končno mnenje. Člane komisije imenujejo za obravnavo vsakega primera posebej in so strokovnjaki s področij intenzivne urgentne medicine, infektologije, alergologije, nevrologije, interne medicine in epidemiologije. V komisiji je tudi član z agencije za zdravila in medicinske pripomočke.
Od 17 resnejših zapletov je komisija obravnavala štiri take, ki so potrebovali hospitalizacijo: kolaps nekaj ur po cepljenju ob prebolevanju covida-19, prehodna možganska kap, prsna bolečina, levkemija oziroma limfom. Tudi za te primere je ocenila, da je bila povezava s cepljenjem malo verjetna.
Poleg tega so na NIJZ prejeli pet prijav neželenih dogodkov, ki so zahtevali hospitalizacijo: venska tromboza s pljučno embolijo 14 dni po cepljenju, anafilaksija, možganska kap 13 dni po cepljenju, pareza roke in težave pri govoru. Podatke o tem še zbirajo.
Pri cepivu AstraZenece je glede na Pfizer-Biontechovo razmeroma malo neželenih učinkov, ker smo z njim še zelo malo cepili, je sklenila Grgič Vitkova.
Na odgovore, če so bili posamezniki, ki so umrli v v časovni povezavi s cepljenjem obducirani, še čakamo. Jože Pižem, predstojnik Inštituta za patologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani je dejal, da tovrstnih obdukcij pri njih niso opravljali.
Pižem je povedal še, da so do zdaj na njihovem inštitutu obducirali približno 80 bolnikov s covid-19, ki so umrli v bolnišnici.
Razkorak v podatkih
Na ministrstvu za zdravje so pojasnili, da NIJZ dveh primerov smrti še ni posredoval na ministrstvo, ker o njih še zbira nujno potrebno dokumentacijo za obravnavo (čaka tudi še na obdukcijski zapisnik): »Ker je dr. Vitkova na novinarski konferenci predstavljala podatke NIJZ do vključno 14.3.2021, žal končnih mnenjih komisij, ki smo jih na ministrstvo prejeli do 17.3.2021, še ni upoštevala in vključila v poročilo.«
Velja torej podatek, da je ministrstvo s strani NIJZ prejel prijave petih smrti, ki so jih komisije obravnavale in v vseh primerih ugotovile, da je povezava s cepljenjem malo verjetna oziroma je ni.
