Dobro jutro!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Slovenija

Predsedniki v Brdih potrdili varovanje zunanje meje EU

Pahor odločitev o tožbi proti Hrvaški prepušča novi vladi. Kitarovićeva upa na nove pogovore o meji.
Slovenski predsednik Borut Pahor, avstrijski predsednik Alexander van der Bellen in hrvaška predsednica Kolinda Grabar Kitarović so si bili edini o tem, da mora Evropska unija bolje zaščititi svoje zunanje meje in se izogniti posebnim notranjim kontrolam. FOTO: Voranc Vogel/Delo
Slovenski predsednik Borut Pahor, avstrijski predsednik Alexander van der Bellen in hrvaška predsednica Kolinda Grabar Kitarović so si bili edini o tem, da mora Evropska unija bolje zaščititi svoje zunanje meje in se izogniti posebnim notranjim kontrolam. FOTO: Voranc Vogel/Delo
5. 7. 2018 | 18:20
5. 7. 2018 | 18:20
3:04
Vipolže – Evropska unija mora bolje zaščititi svoje zunanje meje in se izogniti posebnim notranjim kontrolam, se je danes na predsedniškem srečanju v Vili Vipolže v Brdih vendarle poenotila slovensko-hrvaško-avstrijska predsedniška trojka Borut Pahor, Kolinda Grabar Kitarović in Alexander van der Bellen. Popolnoma brez napredka je še vedno vprašanje arbitrirane slovensko-hrvaške meje, pri čemer hrvaška stran zdaj pričakuje nov krog dialoga s slovenske strani.

Srečanje pod splošnim vsebinskim naslovom o prihodnosti Evropske unije se je pričakovano osredotočilo na težave zaradi migracij, potem ko je po avstrijski napovedi o uvedbi kontrole na svoji južni meji podoben ukrep napovedala še Nemčija. Van der Bellen ni drezal v tematiko, češ da je schengensko območje zanj »dobra stvar«, a da je hkrati zunanja kontrola nujna. »Drugi ukrepi imajo lahko učinek domin, ki bi bil neizogiben,« je zatrdil.

Borut Pahor je Avstrijcem zatrdil, da ima Slovenija svoje meje pod nadzorom: »Migracijske tokove absolutno nadziramo. Pričakujem, da bo Avstrija ob predsedovanju svetu EU zgled, da ne bo uvedla ukrepov tam, kjer za to ni potrebe. V nasprotnem primeru bi bila to prisiljena storiti tudi Slovenija, ker bi morala poslati sporočilo, da nima niti najmanjše želje postati žep, v katerem se bodo na koncu svoje poti znašli begunci.«

FOTO: Voranc Vogel/Delo
FOTO: Voranc Vogel/Delo


Hrvaška predsednica Kolinda Grabar Kitarović je naredila še korak dlje in Unijo opozorila, da reševanja svojih težav ne more prepuščati tretjim državam, kot se je to zgodilo pred leti v Makedoniji. »Gre za evropski problem. Ni dovolj zgolj nadzor schengenskih meja,« je dejala in potrdila učinkovitejše zavarovanje svoje državne meje. Trojica je bila sicer še enotna o prihodnji nujni širitvi EU v balkanskem prostoru in podprla Makedonijo pri reševanju državnega imena ter njeno hitro integracijo v evropske tokove. Veliko manj optimizma pa je predsedniški trio zmogel na temo Bosne in Hercegovine glede svoje predvidene volilne zakonodaje in njene poti proti Uniji.

Evropski duh pa se konča pri vprašanju slovensko-hrvaške meje, ki jo dobro leto dni po razsodbi arbitražnega sodišča Hrvaška zavrača. Pahor je sicer prepričan, da je spor o meji rešen: »Slovenija vztraja, da je meja določena na kopnem in morju, kjer je določena prvič.« Predlagal je, da bi odločitev o morebitni tožbi proti Hrvaški vložila nova slovenska vlada. Grabar Kitarovićeva mu je tako kot vedno do zdaj odvrnila, da razsodba za Hrvaško ne obstaja. »Verjamem, da to vprašanje lahko rešimo. Ko bo sestavljena nova slovenska vlada, upam, da bosta obe vladi takoj začeli pogovore.«

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Berite Delo 3 mesece za ceno enega.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine