»Prepoved opravljanja novinarskega poklica je zelo sporna in pomemben precendens«
Marko Milosavljevič še ni slišal za noben primer v Evropi, ko bi sodišče novinarju prepovedalo opravljanje njegovega poklica.
Odpri galerijo
Vladimir Vodušek je bil obsojen na leto in pol zapora. FOTO: Aleš Černivec/Delo
Marko Milosavljević s katedre za novinarstvo na fakulteti za družbene vede prepoved opravljanja novinarskega poklica, ki jo je v sredo sodišče izreklo novinarju Vladimirju Vodušku, ocenjuje kot zelo sporno. Kot je pojasnil, gre pri tem namreč za dilemo, ali sodišče to sme narediti ali s tem pretirano posega v osebne svoboščine.
Okrožno sodišče v Slovenj Gradcu je v sredo novinarju Vodušku izreklo eno leto in šest mesecev zaporne kazni zaradi poskusa izsiljevanja nekdanjega direktorja družbe Unior Gorazda Korošca v letu 2012. Del izrečene kazenske sankcije je tudi enoletna prepoved opravljanja novinarskega poklica. Sodba še ni pravnomočna.
Milosavljević je sicer ob tem dejal, da je izsiljevanje v novinarstvu, če je do njega res prišlo, zavržno in sramotno dejanje.
Obenem pa opozarja, da je prepoved opravljanja novinarskega poklica lahko sporna, če upoštevamo, kaj vse je po slovenski zakonodaji kaznivo dejanje. Med hipotetičnimi primeri, ko bi bil tak ukrep lahko sporen, med drugim izpostavlja objavo tajnih podatkov ali razžalitev, če bi šlo za mejni primer, ko bi bil novinar le pretirano kritičen.
Milosavljević sicer, kot pravi, še ni slišal za noben drug primer bodisi v Sloveniji bodisi v Evropi, v katerem bi sodišče novinarju prepovedalo opravljanje njegovega poklica, s čimer si sodišče po mnenju Milosavljevića lahko vzame zelo širok prostor. »Če bi se to zgodilo na primer v Turčiji ali na Madžarskem, kjer je nadzor različnih vej oblasti in državnih organov bistveno močnejši, si lahko predstavljamo prepoved opravljanja novinarskega poklica za nekoga kot zelo močno obliko cenzure, kar lahko pripelje pri novinarjih do strahu in posledično samocenzure,« je povedal.
Pri tem je dejal, da je Slovenija na srečo bolj demokratična, vendar gre po njegovem mnenju za pomemben precedenčni primer, ki ga bodo morale pod drobnogled vzeti druge pravne institucije. Lahko se zgodi, da bi kdo primer peljal tudi do kakšne evropske institucije, je dodal.
Novinarstvo je sicer poklic, ki ni reguliran s kakšnimi koli licencami ali državnimi dovoljenji, kot je denimo zdravniški, kjer licenco za opravljanje poklica zdravniku izreče zdravniška zbornica. Novinarski poklici so v splošnem, tako v Sloveniji kot tudi v tujini, po
Milosavljevićevih besedah nelicencirani tudi zato, ker licence predvsem odpirajo ogromno možnosti političnih in drugih zlorab.
Kot je pojasnil, se namreč pri tem postavi vprašanje, kdo licence in dovoljenja podeljuje in na podlagi česa. Novinarski poklic pa je zavezan etičnim kodeksom in vsesplošnim pravnim zahtevam in normam.
Prepoved opravljanja poklica je eden od varnostnih ukrepov, ki jih predvideva kazenski zakonik v 69. členu. Prepoved opravljanja poklica se sme izreči, če je bila storilcu izrečena kazen zapora ali mu je bila v pogojni obsodbi določena kazen zapora.
Po 71. členu kazenskega zakonika sme sodišče izreči ta ukrep, če je storilec kaznivega dejanja zlorabil svoj poklic, položaj, dejavnost ali dolžnost za kaznivo dejanje in če sodišče utemeljeno sklepa, da bi bilo zaradi tega nevarno, če bi še naprej opravljal tako dejavnost. Ukrep ne sme trajati manj kot eno leto in ne več kot pet let, šteto od pravnomočnosti odločbe, pri čemer se čas, prestan v zaporu ali zdravstvenem zavodu za zdravljenje in varstvo, ne všteva v čas trajanja tega ukrepa.
Podatki Statističnega urada RS sicer kažejo, da je bil varnostni ukrep prepovedi opravljanja poklica v letu 2017 izrečen eni osebi, leto prej dvema, v letu 2015 znova eni, v letu 2014 pa nobeni. Varnostni ukrep je bil med drugim izrečen ob ugotovljeni zlorabi položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti, zlorabi uradnega položaja ali uradnih pravic, kaznivem dejanju zoper pravosodje oziroma preprečitvi dokazovanja in uničevanju gozdov.
Okrožno sodišče v Slovenj Gradcu je v sredo novinarju Vodušku izreklo eno leto in šest mesecev zaporne kazni zaradi poskusa izsiljevanja nekdanjega direktorja družbe Unior Gorazda Korošca v letu 2012. Del izrečene kazenske sankcije je tudi enoletna prepoved opravljanja novinarskega poklica. Sodba še ni pravnomočna.
Milosavljević je sicer ob tem dejal, da je izsiljevanje v novinarstvu, če je do njega res prišlo, zavržno in sramotno dejanje.
Obenem pa opozarja, da je prepoved opravljanja novinarskega poklica lahko sporna, če upoštevamo, kaj vse je po slovenski zakonodaji kaznivo dejanje. Med hipotetičnimi primeri, ko bi bil tak ukrep lahko sporen, med drugim izpostavlja objavo tajnih podatkov ali razžalitev, če bi šlo za mejni primer, ko bi bil novinar le pretirano kritičen.
Takšnega primera v Sloveniji ali Evropi še ni bilo
Milosavljević sicer, kot pravi, še ni slišal za noben drug primer bodisi v Sloveniji bodisi v Evropi, v katerem bi sodišče novinarju prepovedalo opravljanje njegovega poklica, s čimer si sodišče po mnenju Milosavljevića lahko vzame zelo širok prostor. »Če bi se to zgodilo na primer v Turčiji ali na Madžarskem, kjer je nadzor različnih vej oblasti in državnih organov bistveno močnejši, si lahko predstavljamo prepoved opravljanja novinarskega poklica za nekoga kot zelo močno obliko cenzure, kar lahko pripelje pri novinarjih do strahu in posledično samocenzure,« je povedal.
Pri tem je dejal, da je Slovenija na srečo bolj demokratična, vendar gre po njegovem mnenju za pomemben precedenčni primer, ki ga bodo morale pod drobnogled vzeti druge pravne institucije. Lahko se zgodi, da bi kdo primer peljal tudi do kakšne evropske institucije, je dodal.
Novinarstvo je sicer poklic, ki ni reguliran s kakšnimi koli licencami ali državnimi dovoljenji, kot je denimo zdravniški, kjer licenco za opravljanje poklica zdravniku izreče zdravniška zbornica. Novinarski poklici so v splošnem, tako v Sloveniji kot tudi v tujini, po
Milosavljevićevih besedah nelicencirani tudi zato, ker licence predvsem odpirajo ogromno možnosti političnih in drugih zlorab.
Kot je pojasnil, se namreč pri tem postavi vprašanje, kdo licence in dovoljenja podeljuje in na podlagi česa. Novinarski poklic pa je zavezan etičnim kodeksom in vsesplošnim pravnim zahtevam in normam.
Pri prepovedi opravljanja novinarskega poklica Vodušku si je sodišče po mnenju Marka Milosavljevića vzelo zelo širok prostor. FOTO: Milena Kotnik
Prepoved opravljanja poklica je eden od varnostnih ukrepov, ki jih predvideva kazenski zakonik v 69. členu. Prepoved opravljanja poklica se sme izreči, če je bila storilcu izrečena kazen zapora ali mu je bila v pogojni obsodbi določena kazen zapora.
Po 71. členu kazenskega zakonika sme sodišče izreči ta ukrep, če je storilec kaznivega dejanja zlorabil svoj poklic, položaj, dejavnost ali dolžnost za kaznivo dejanje in če sodišče utemeljeno sklepa, da bi bilo zaradi tega nevarno, če bi še naprej opravljal tako dejavnost. Ukrep ne sme trajati manj kot eno leto in ne več kot pet let, šteto od pravnomočnosti odločbe, pri čemer se čas, prestan v zaporu ali zdravstvenem zavodu za zdravljenje in varstvo, ne všteva v čas trajanja tega ukrepa.
Podatki Statističnega urada RS sicer kažejo, da je bil varnostni ukrep prepovedi opravljanja poklica v letu 2017 izrečen eni osebi, leto prej dvema, v letu 2015 znova eni, v letu 2014 pa nobeni. Varnostni ukrep je bil med drugim izrečen ob ugotovljeni zlorabi položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti, zlorabi uradnega položaja ali uradnih pravic, kaznivem dejanju zoper pravosodje oziroma preprečitvi dokazovanja in uničevanju gozdov.
